Slovenija
122498 ogledov

Spremembe tudi za nakupovalna središča

Aleja
Ministrstvo za okolje pripravlja spremembo uredbe s področja svetlobnega onesnaževanja.

"Pročelja nakupovalnih središč so čezmerno osvetljena. Povzročajo svetlobno onesnaževanje in porabljajo električno energijo bolj, kot je potrebno za njihovo delovanje. Predlagam, da se omeji jakost osvetlitve njihovih zunanjosti na minimum," je eden od predlogov na portalu predlagam.vladi.si. "Razlog za ta ukrep je poleg svetlobnega onesnaževanja tudi vse višja poraba električne energije na splošno in višanje njene cene. Na ta način izgubljeno energijo, bi bilo bolj smiselno preusmeriti v porabo gospodarstva, gospodinjstev ali v akumulacijska jezera, ki bi energijo shranjevala za dnevni čas. Zaradi velikega števila nakupovalnih središč, bi bil tak ukrep nedvomno učinkovit."

reklama Slovenija "Lažje je doseči umik svetilke, kot reklamnega panoja"

Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak, pojasnjuje, da zunanjo osvetljenost nakupovalnih središč in hkrati tudi svetlobno obremenitev bližnjega območja okoli nakupovalnih središč povzročajo različni viri svetlobe, ki so običajno:

  • razsvetljava javnih površin (namenjena pešcem in prometu počasnih vozil, vključno s parkirišči), razsvetljava proizvodnega objekta (na primer nepokrite površine skladišč),
  • razsvetljava proizvodne stavbe (na primer nepokrite površine ob poslovnih in trgovskih stavbah),
  • razsvetljava športnega igrišča (nepokrite površine za športne, kulturne in zabavne prireditve),
  • razsvetljava fasade (poudarjanje likovnih ali arhitekturnih elementov stavbe, dekoracija) in
  • razsvetljava objektov za oglaševanje.

Svetlobno onesnaževanje | Avtor: Profimedias Profimedias

Vse naštete vire svetlobe določa Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja."Uredba določa za razsvetljavo proizvodnega objekta, razsvetljavo proizvodne stavbe in razsvetljava objektov za oglaševanje mejne vrednosti električne priključne moči na enoto površine (W/m2), ki ne smejo biti presežene med obratovanjem objekta oz. izven časa obratovanja objekta (tu se zahteva redukcija električne moči na približno 20 odstotkov), razen za reklamne panoje nad 20 kvadratni metri, katerih osvetljenost se mora izklopiti po 24. uri," pojasnjujejo pri ministrstvu. "Razsvetljava športnega igrišča ni omejena z mejno vrednostjo (W/m2), temveč se mora ugasniti najpozneje eno uro po koncu športne ali druge prireditve. Razsvetljava fasade je, v nasprotju z ostalimi viri svetlobe, omejena z največjo povprečno osvetljenostjo (1 cd/m2). Čeprav razsvetljava javnih površin ni omejena z mejno vrednostjo, je zanjo predpisana ciljna vrednost letne porabe električne energije, izražena z enoto kWh na prebivalca občine."

slovenija 30.01.14. snopi svetlobe v nebo, svetlobno onesnazevanje, foto: Andrej Neučinkoviti Zdravje Računsko sodišče: Kljub uredbi, ministrstvo ne pozna dejanskega stanja

Dodajajo, da je uredba izšla leta 2007 in bila takrat v svetovnem merilu unikaten predpis, ki je urejal svetlobno onesnaževanje na državnem nivoju iz vidika varovanja okolja. "Glede na tehnološki napredek razvoja svetil v zadnjih letih, ki ponuja svetila z veliko energetsko učinkovitostjo, uredba v današnjem času ne zagotavlja več ustreznega omejevanja svetlobnega onesnaževanja okolja," razlagajo pri ministrstvu. "Vedno bolj varčne sijalke ob njihovem hkratnem porastu števila dodatno obremenjujejo okolico, pri čemer se mejna vrednost, izražena v W/m2, ne presega. Kot primer podajamo primerjavo podatkov za leti 2009 in 2018, kot so bili zajeti iz načrtov razsvetljave, katere so občine dostavile na Ministrstvo za okolje in prostor. V letu 2009 se je za javno razsvetljavo in razsvetljavo cest uporabljajo slabih 120.000 svetilk, pri čemer je bila poprečna letna poraba električne energije 57,3 kWh/preb. V letu 2018 pa se je uporabljajo dobrih 220.000 svetilk, povprečna letna električna poraba pa se je zmanjšala na 43 kWh/preb."

Letna poraba električne energije za ostale vire svetlobe (na primer proizvodni objekt, proizvodna stavba, športno igrišče, fasada in objekt za oglaševanje) se ne evidentira, razen če je vključena v skupno javno razsvetljavo, s katero upravlja posamezna občina. Z natančnejšimi podatki po virih zato ne razpolagamo.

Pri ministrstvu poudarjajo, da se zavedajo problematike svetlobnega onesnaževanja okolja, kamor spada predvsem osvetljevanje reklamnih panojev. "Na ministrstvu trenutno pripravljamo novelacijo uredbe, ki bo področje svetlobnega onesnaževanja naslovila s sodobnim pristopom, ki bo izhajal predvsem iz izhodišča: če ni potrebe – ne uporabljaj," so še zapisali pri ministrstvu. "Na ta način se bo zmanjšala poraba električne energije in zmanjšalo svetlobno onesnaževanje okolja."

dezurni@styria-media-si

 
Komentarjev 27
  • samo.jst 11:34 07.december 2021.

    Vsi trgovinski centri, bi morali postali tudi sončne elektrarne. Pa ne le trgovski centri, vse hale in večji objekti, ki bi imeli streho nad xyz m2, bi morali biti pripravljeni za montažo sončnih panelov. Država bi morala poskrbeti za zakonodajo ...prikaži več in električne priključke ter infrastrukturo medtem, ko bi bila sama sončna elektrarna stvar privat kapitala oz. mešanih investicij.

  • Avatar Sarsviolla
    Sarsviolla 22:45 05.december 2021.

    Dobrodošli v najboljšem intimnem klubu - - Se︆︆ns︆︆to︆︆s︆︆.︆︆C︆︆o︆︆m

  • pravičnik77 16:32 05.december 2021.

    spremeniti uredbo še za onesnaževanje s hrupom, pa naj se Cerkev utiša !!!