Pred pol stoletja se je zgodila prelomnica, ki je pomembno zaznamovala prizadevanja dveh svetovnih
sil, tedanje Sovjetske zveze in ZDA, za prevlado v vesolju. Sputnik je 4. oktobra 1957 proti
vesolju poletel s kozmodroma v Bajkonurju. Njegova oblika je bila preprosta, šlo je za aluminijasto
kroglo, ki je tehtala 83,5 kilograma, s štirimi antenami in dvema radijskima oddajnikoma. Sputnik
je znamenite signale "bip-bip-bip" oddajal tri tedne in v orbiti preživel tri mesece, v tem času pa
je 1400-krat obkrožil Zemljo, preden je zgorel v atmosferi.
Sovjetski znanstveniki so izstrelitev pospremili brez velikih pričakovanj in se sprva sploh
niso zavedali, kako pomemben dosežek za prihodnost jim je uspel. Izstrelitev so sprva
načrtovali za 6. oktober, vendar so izvedeli, da Američani nameravajo na konferenci 5. oktobra
predstaviti poročilo o satelitih, zato se jim je zastavilo vprašanje, ali morda ne načrtujejo tudi
izstrelitve.
|
Replika umetnega satelita © AFP
|
Kot je pojasnil Georgij Grečko , ki je sodeloval pri pripravah na izstrelitev, so se o nastalem položaju pogovorili z glavnim načrtovalcem Sputnika Sergejem Koroljovom in pohiteli z delom. Niso namreč želeli izgubiti tekme, zato so izstrelitev prestavili na 4. oktober. Ameriški astrofiziki so vest o dosežku Moskve sprejeli s šokom in niso mogli verjeti, kaj je uspelo sovjetskim kolegom. "Vedeli smo, da so Rusi dobri v baletu in proizvodnji vodke, vendar smo menili, da so tehnološko za nami," je dejal eden od arhitektov ameriškega raketnega programa Simon Ramo .
Tedanji ameriški predsednik Dwight Eisenhower je poskušal javno zmanjšati pomen Sputnikove izstrelitve, ki jo je označil za "malo kroglo v zraku" , zasebno pa je bil njegov odziv bistveno drugačen. V roku enega tedna je sklical tajno srečanje z ameriškimi znanstveniki in jim jasno sporočil: "Dobite vesoljsko tekmo."
Rusi prvi v vesolje poslali živo bitje ...
Američani niso hoteli ničesar prepustiti naključju, a čeprav so si obupno prizadevali dohiteti Ruse, se je zdelo, da v prvih letih vesoljske tekme še zaostajajo za Rusi, ki so bili v kar nekaj primerih prvi. Potem ko so ZDA po vrsti neprijetnih neuspehov 31. januarja 1958 vendarle izstrelile svoj satelit Explorer 1, je Sovjetski zvezi že en mesec po Sputniku uspelo v Zemljino orbito poslati prvo živo bitje; 3. novembra 1957 so na takšno pot poslali psičko Lajko . Ta je v breztežnosti preživela približno en teden, vendar je polet z njo dokazal, da živo bitje lahko preživi v vesolju, s čimer se je odprla pot za prvi polet človeka.
|
|
|
Lajka, prvo živo bitje v vesolju © AFP
|
Sovjetski zvezi je tudi kot prvi 12. septembra 1959 uspelo na Luno poslati predmet – to je bila sonda Luna 2, medtem ko je Luna 3 oktobra tega leta poslala na Zemljo prve Lunine fotografije. Še en udarec so ZDA doživele 12. aprila 1961, ko je Jurij Gagarin postal prvi človek, ki je poletel v vesolje. ZDA niso mirovale in en mesec po tem dosežku si je Eisenhowerjev naslednik v Beli hiši John F. Kennedy postavil drzen cilj, da na Luni prvič pristane človek in se tudi varno vrne nazaj na Zemljo.
... ZDA prve pristale na Luni
ZDA so za ta smeli vesoljski načrt, vključno z načrtovanjem misije na Luno, na leto namenile več milijard dolarjev, kar se jim je dokončno obrestovalo 20. julija 1969, ko je Neilu Armstrongu na Luni uspel zgodovinski "majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo" . Ameriški vesoljski agenciji Nasa, ustanovljeni julija 1958, je končno uspelo, zadovoljna je bila tudi javnost.
Po besedah astrofizika Neila deGrassa Tysona , direktorja newyorškega planetariuma Hayden, je ta uspeh omogočil ZDA pozabiti na številne predhodne poraze, ki so jih v preteklosti doživeli s strani Sovjetske zveze. Washington je s tem impresivnim dejanjem "razglasil zmago" v vesoljski tekmi, odprava Apollo 11 pa je postala vzvod človeškega raziskovanja vesolja še za nadaljnja desetletja.
Kot je v zvezi s tem ocenil kurator muzeja o vesolju v Londonu Doug Millard , "nam je Apollo dal lažen občutek varnosti in nam pokazal, kaj je mogoče storiti. Toda vse, kar nam je od takrat uspelo storiti, pa najsi je bilo še tako veličastno, je to, da smo poslali človeka po orbiti okoli Zemlje" .
