Slovenija
9 ogledov

Šrot: Živim enako kot prej

Žurnal24 main
Večina Boška Šrota pozna kot tajkuna, ki se upira. Žulijo ga urad za varstvo konkurence, Agencija za trg vrednostnih papirjev, ostanki politike Janeza Janše in še kdo.
Že čutite posledice svetovne krize?
Vsi jo na neki način doživljamo, čeprav se to državljanov mogoče še ni dotaknilo. Vsi so še dobili mesečno plačo, penzijo in zato mogoče sploh ne razumejo, zakaj govorimo o krizi. V tem trenutku banke zaradi takšnih in drugačnih razlogov, ki so na njihovi strani, niso v stanju – in to je treba spoštovati –, da bi posojale denar. Mi smo del širokega globalnega sveta in kaj veliko ne moremo storiti oziroma preprečiti, se pa lahko samo bolj ali manj uspešno prilagodimo temu pojavu in se bojujemo z njim. Pivovarni Laško se na rezultatih kriza ne pozna, obstajajo pa predvidevanja, da se bo kriza širila.

Čeprav ste prodajo Mercatorja že napovedali, kaj bi najprej prodali, če vas kriza udari: Mercator, Večer ali Delo?
To je preveč hipotetično vprašanje. Mi v zadnjih letih nismo kar tako nekaj kupovali. Tudi Mercator smo kupili iz strateških razlogov in smo hoteli ostati dolgoročni lastniki. Okoliščine, ki so privedle do tega, da smo svojo odločitev spremenili, smo že večkrat pojasnili. Prejšnji teden smo tudi objavili, da bo v dveh tednih od objave pripravljen javni razpis. In to se bo zgodilo. Morda z nekaj zamude, ker hočemo dobro pripraviti razpis.

Kaj lahko vi ponudite Mercatorju, česar tuji kupec ne bi?
Slovenski trgovec prvenstveno ponuja kupcem izdelke slovenskih proizvajalcev. Ta strategija je dobro uveljavljena ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Vprašajte druge lastnike trgovskih verig, če mi ne verjamete. Povsod je tako. Tudi pri Sparu, Leclercu ... Zadnjič sem želel kupiti slovensko koso, pa je v Bauhausu nisem dobil. Niti držala za koso nisem dobil slovenskega. Hotel sem kupiti slovenski kamen. Mislite, da sem ga dobil? Nimajo ga.

Morda zato, ker slovenski izdelovalci kos in držal ter proizvodnja kamenja niso konkurenčni?
Ne. Bauhaus ščiti izdelovalce iz svojega okolja. Evropski trg je na papirju odprt in konkurenčen, v resnici pa vsakdo ščiti svoje nacionalne, regijske, lokalne dobavitelje in proizvajalce. Ne rečem, da v Sloveniji ni tujih izdelkov in v Evropi slovenskih; pravim le to, da jih je malo. Premalo. In pri nas ni nič drugače. Na teoretični ravni mi živilci prodajamo po vsej Evropi, na praktični ravni pa je bistveno drugače.

Kaj pa kakovost? Recimo piva. Zakaj pivo Pivovarne Laško ni konkurenčno v tujini?
Naši skupini ves čas očitajo, da smo neuspešni na tujih trgih. Morate vedeti, da je proizvodnja pijač praviloma omejena skoraj izključno na domači trg. Naša piva so med najbolj nagrajenimi za kakovost v mednarodnem merilu. Zelo hitro pa lahko končamo naštevanje izdelkov, ki se uspešno prodajajo globalno. Nekatere družbe sploh nič ne izvažajo.

Katere?
Poglejte avstrijski Göser. Zunaj Avstrije prodaja bistveno manj kot mi. Globalno pa pivo prodajajo le največje družbe, ki imajo v lasti močne mednarodne blagovne znamke.

Inbew recimo?
Deloma tudi, predvsem pa je to Heineken.

Že razmišljate, kako se boste vpisali v spomin Slovencev, če boste res prodali Mercator?
Razloge, ki so nas privedli do tega, sem že povedal. In ti razlogi so čisto pravi. Ne bomo prenašali terorja nekega državnega uradnika. Upamo pa, da si bodo Slovenci zapomnili njega.

Nihče vam v resnici ne verjame, da se je Pivovarna Laško za prodajo Mercatorja odločila zaradi UVK. Povejte, kaj je pravi razlog? Zadolženost skupine, nezmožnost odplačevanja dolgov, recesija? Vse to bi vam verjeli, le teror UVK je neverjeten razlog.

Poglejte, vse leto sta nam politika in UVK dopovedovala, naj Mercator prodamo. Ko smo se odločili, da prodamo 25 odstotkov finančnemu investitorju, so nam to avgusta letos praktično preprečili. Takrat je bila cena še primerna. S finančno krizo in zlomom borze se je vse bistveno spremenilo in finančni vlagatelji niso več zainteresirani za nakup. UVK nam najprej tega ni dovolil, nato nam naknadno je. Od avgusta do septembra se ni nič spremenilo. Mimo so volitve in cena na borzi je zelo padla. Zdaj imamo v Pivovarni Laško dve veljavni odločitvi UVK. Z eno dovoljuje, v drugi pa prepoveduje prodajo Mercatorja. In obe formalno še veljata.

Kaj pravijo vaši pravniki?
Tudi na drugo odločitev smo se pritožili, ker ni zakonske podlage, da bi direktor UVK, gospod Jani Soršak, prepovedal odsvojitev delnic. Zasegel nam je delnice. In ko sprašujete, kako si nas bodo zapomnili, jaz sprašujem, kako si bodo Slovenci zapomnili gospoda Janija Sorška zaradi takih postopkov? Škodo, ki jo povzroča, bodo na koncu morali namreč poravnati davkoplačevalci.

Ga boste tožili?
Na vrhovnem sodišču imamo že par tožb, vendar vrhovno sodišče deluje počasi. In tega se tudi Soršak zaveda. Zato verjetno misli, da lahko ravna povsem nezakonito.

Se postavljate v vlogo sodnika?
Ne, to je naše mnenje. To je shizofreno, veste. Ko smo hoteli prodati finančnemu investitorju, pa nam niso dovolili, je bila cena za delnico 270, zdaj je 180 evrov.

Kakšno je potem vaše stališče do nove vlade, ki pravi, da Soršak dela dobro?
Jaz se v stališča politike ne spuščam in ne komentiram, oni že vedo, kaj je zanje primerno in prav.

Vas zelo moti, da je nekdo iz vašega kroga informacijo o prodaji Mercatorja nesel na nos Pahorju? Ste že ugotovili, kdo je bil?
Ne vem, zakaj in v povezavi s katero temo je Pahor to javno povedal. To morate vprašati njega. Mi smo to odločitev sprejemali nekaj časa, analizirali z različnimi svetovalci, preden smo sprejeli končno odločitev. Preigravali smo različne scenarije.

Imate kakšne preference, kdo bi bil kupec Mercatorja?
Ne.

 

Mnenje ima o vsem in vsakomer

Pravi, da se ne obremenjuje z mediji, čeprav priznava, da v prejšnjih letih v Pivovarni Laško niso znali najbolje komunicirati z javnostjo in da ga to tepe. Rad stresa anekdote in šale o konkurentih, ne štedi niti pri novinarjih. Naravnost pove, koga vse ne mara in zakaj, ne sramuje se niti opazk, ki jih stresa na račun politikov. A vse strogo v zasebnem pogovoru. Ima svetovalce za javno podobo in ko ne želi odgovarjati na novinarska vprašanja, vedno gleda v oči in neprepričljivo izjavi: "Tega ne želim komentirati." Ker je po značaju impulziven, že v naslednjem trenutku, ko je snemalna naprava izključena, seveda pove vse, kar si misli. Naravnost, brez oklevanja. O konkurentih, novinarjih, politikih. Ima mnenje o vsem in vsakomur. Vedno.

Dobro. Verjamete ljubljanskemu županu in nekdanjemu predsedniku uprave Mercatorja Zoranu Jankoviću, da še vedno nima nobene afinitete do Mercatorja?
Ne, ne verjamem mu. Vem pa, da ga najbolj boli to, da je zdajšnja uprava neprimerno uspešnejša od njegove. Po vseh poslovnih kazalcih.

Kaj boste ponudili zaposlenim, če pride do odpuščanj, kam jim lahko zdaj obljubite, jim lahko zdaj na kakršenkoli način pomagate?
Mi smo zelo prijazni do svojih zaposlenih. Naši uslužbenci imajo zelo dobro plačo – za četrtino višjo od povprečnih v branži. Plačo, ki jo imajo v povprečju živilci danes, smo imeli mi že pred desetimi leti. Tudi zaposleni v Mercatorju imajo nadpovprečno visoko plačo. Tudi odpuščanj zaenkrat ne predvidevamo.

Kaj boste naredili s časnikoma Večer in Delo?
To je odločitev uprave Dela. Jaz verjamem, da je nakup skoraj 80 odstotkov Večera pametna odločitev.

Ste bili pred odločitvijo seznanjeni s tem, da bo Delo z nakupom Večera kršilo zakon? Zakaj niste ukrepali, če ste vedeli, da bi potrebovali vnaprejšnje soglasje ustreznih organov?
Naše mnenje je, da z nakupom ni nič narobe.

Tudi medijski inšpektor v tej potezi vidi evidentno kršenje zakonov.
Moje stališče je, da z vidika varstva konkurence ne bi smelo biti problema.

V oddaji Polemika na TV Slovenija ste pred dnevi izjavili, da Delo seže do Trojan, od tam naprej pa se bere Večer. Ali je to že nova delitev ozemlja za oba časnika? Pred pragom Laškega, v Celju, daleč čez Trojane, je Delo bolj brano kot Večer. Zadnji, julijski podatki Nacionalne raziskave branosti kažejo, da ima Delo v Celju 11,8-, Večer pa 7,4-odstotni doseg bralcev.
Zadnjič sem izjavil, da je meja na Trojanah: 87 odstotkov Dela se proda onstran Trojan, na tej strani Trojan 13 odstotkov. Na oni strani se proda dva odstotka Večera, na tej strani pa 98 odstokov. To so uradni, preverljivi podatki. Večera se proda na Štajerskem, v Pomurju, Podravju 98 odstotkov, od Trojan pa tam do Kopra pa le dva odstotka, praktično nič.

Kategorično trdite, da je odločitev prodaje Večera, čeprav ste lastniki, izključno v domeni uprave Dela?

Tako je.

Zagotovo?
Da.

Je Andrijana Starina Kosem, predsednica nadzornega sveta Dela, oseba, ki ji povsem zaupate in verjamete, čeprav se je javno sporekla z Janšo?
Na to vprašanje se mi zdi nekorektno odgovarjati, saj se nanaša še na neko drugo osebo. Vprašanje se mi zdi tudi podcenjujoče. Ona je izjemno sposobna in verodostojna oseba. O njenem sporu z bivšim premierjem pa je v javnosti krožilo veliko manipulacij.

V času krize Delo in Večer uvajata nov informacijski sistem v vrednosti okoli milijona evrov. Je to pametna poslovna odločitev?
To je vprašanje za upravo.

Kupovali ste Pivovarno Laško prek podjetja Kolonel, ki ima le poštni naslov – nabiralnik. Nekdanji predsednik vlade Janez Janša je vodil del predvolilne kampanje prek časnika Ekspres, ki je imel prav tako le poštni naslov – nabiralnik. Janša je izgubil volitve. Ali to pomeni, da ste spretnejši od njega pri ravnanju z nabiralniki?

Njegovih nabiralnikov oziroma potez sploh ne želim komentirati.

Za koliko se je od objave letošnje lestvice najbogatejših Slovencev v reviji Manager zmanjšalo premoženje Boška Šrota?
Za vsakim uspehom pride tudi padec, ne gre vedno samo navzgor. Vsi državljani so videli, kaj pomeni virtualno premoženje, torej premoženje, ki ga imaš v papirjih. Vse se lahko z danes na jutri spremeni. Osebno ne pričakujem nobene finančne koristi od tega fiktivnega premoženja oziroma lastništva. Ne ukvarjam se s tem, kaj sem pridobil, kaj izgubil, ker mi je pomembnejše poslovanje podjetja, ki ga vodim. Jaz danes živim enako kot prej, nič bolje in nič slabše.

V časniku Finance so nedavno zapisali: Za Boška Šrota, direktorja in največjega lastnika Pivovarne Laško, so poslovno gledano poleg žene Anice najpomembnejše Vesna Rosenfeld, prva dama Cogita, Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke, in Andrijana Starina Kosem, nekdanja državna sekretarka. Danijele Rakovič, svojega dosedanjega parkirnega prostora, ne potrebuje več. Med poznavalci se govori: Šrot bo imel mir toliko časa, dokler se ženske okoli njega ne bodo zravsale. Je to res? Se že kaj ravsajo?
To so izjemno poslovne in sposobne ženske, ki delajo vsaka na svojih področjih. Pisanja Financ ne bi komentiral. Verjamem pa, da nekateri ljudje radi berejo takšne infantilne tračarije.

Kdo je drugi človek Pivovarne Laško?
Dobro vprašanje. Tega me še nihče ni vprašal. Včeraj sem prišel od zdravnika. Pravi, da sem zdrav. Od vseh testov in meritev je bil bolj utrujen zdravnik kot jaz. Sem v dobri formi. Mislim pa, da še ni čas, da bi to povedal.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.