Monika Bohinec, Iz-hodNe vidim vzrokov za proslavo. Stanje je precej porazno.
"V tujini že imajo skupnostne centre, centre za mentalno zdravje, torej bolj humane in za ljudi bolj primerne oblike zdravljenja. Pri nas pa še vedno prevladuje zapiranje v institucije," pravi Bohinčeva. "Človek ne glede na to, ali je hospitaliziran prisilno ali prostovoljno, izgubi svoje dostojanstvo. Gre za travmatično izkušnjo," pravi in dodaja, da bi se bilo ravno tej treba izogniti.
Monika Bohinec, Iz-hodPri nas je psihiatrija za razliko od nekaterih drugih držav v tradicionalnem prepričanju zelo močna. Zavzema se proti spremembam.
"Obnašajo se, kot da vedo vse"
"Imamo veliko nacionalnih in tudi tujih deklaracij, ki Slovenijo zavezujejo k drugačni organizaciji. Še vedno pa se ne gibljemo v smeri zapiranja bolnišnic in vzpostavljanja alternativne mreže," pravi Bohinčeva.
Dodaja, da nevrobiologi priznavajo, da so šele pri prvem koraku odkrivanja človeških možganov. Psihiatri pa se vseeno obnašajo, kot da jih poznajo do podrobnosti in da imajo s tabletami rešitev za vse, pravi Bohinčeva.
Slavko Ziherl, psihiaterTisti, ki tako govori, ne morem reči drugega, ne pozna situacije ali pa jo namerno izkrivlja. So 20, 30 let za časom.
Ziherl: Gre za izkrivljanje resničnosti
"To lahko izjavi samo tisti, ki ne pozna situacije v slovenski psihiatriji," pa očitke o pretirani institucionalizaciji komentira psihiater Slavko Ziherl.
"Treba je jasno povedati, da se manjšina pacientov zdravi v bolnišnicah, kjer pa so tudi zaprti oddelki v manjšini. Večina je odprtih, kar pomeni, da se bolniki prostovoljno zdravijo. V principu se proti svoji volji zdravi približno 10 odstotkov ljudi v bolnišnicah, kar pomeni tudi, da o tem ne odločamo psihiatri, pač pa sodišče (če gre za zdravljenje proti volji na zaprtem oddelku). Tako mnenje je čisto izkrivljanje dejanskega stanja," pravi na očitke.
"V psihiatrijo sem prišel pred 40 leti in v tem času je prišlo do precejšnjega razvoja, tudi na drugih področjih medicine. Izvrstna zdravila so zdaj na voljo že za najhujše psihotične motnje," še pravi Ziherl.
"V naši bolnišnici v Polju so se vrata odprla in rešetke snele z oken pred 50 leti. Tako da je v letu 2011 malo hecno govoriti o zaprtih ali, kot celo pravijo, totalnih institucijah," pravi Ziherl.
Od prve blaznice 130 let
Psihiatrična klinika Ljubljana bo danes s slavnostno akademijo obeležila 130-letnico slovenske psihiatrične službe in prve psihiatrične bolnišnice v Sloveniji. Slavnostni govornik bo predsednik republike Danilo Türk, poroča STA.
Leta 1881 je bila namreč uradno odprta prva slovenska bolnišnica za duševne bolezni v mejah sedanje Slovenije z imenom Kranjska deželna blaznica Studenec.
