Stare fotografije Ljubljane: Tako je izgledala po potresu pred 130 leti

Po hudi zimi leta 1895 je v Ljubljani sledila deževna pomlad. Vreme med velikonočnimi prazniki je bilo zelo spremenljivo: v petek je bila skoraj poletna vročina, v soboto je močno deževalo, vreme na velikonočno nedeljo, 14. aprila leta 1895, torej natanko pred 130 leti, opišejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso).

Potres v Ljubljani, Gosposka ulica, pogled proti Kongresnem trgu NUK

Prebivalce v temi zajela močna panika

Velikonočna nedelja pa je bila spet sončna, Ljubljančani so napolnili parke in promenade ter se zvečer, zgodaj kot po navadi, odpravili spat. "Sedemnajst minut po enajsti uri jih je predramil močen potres, ki ga je spremljal grozovit hrup. Tla so se tresla, stene pokale, ostrešja škripala, leseni podi škrtali. S streh so leteli strešniki in dimniki, podirale so se manjše in večje stene. Prebivalce je v temi zajela precejšnja panika, tako so v naglici, le v nočnih oblačilih zapustili svoja stanovanja in se zbirali na odprtem, kjer so molili in v grozi preživljali številne popotrese."

Potres v Ljubljani, Poljanska cesta NUK

"Take grozne noči, kakor je bila ona na velikonočno nedeljo, Ljubljana pač še ni doživela. Ob 11. uri in 17 minut je vzbudil grozen potres stanovalce iz trdega spanja. Nepopisno strašen je bil ta trenutek, ko je okrog tebe vse plesalo in se majalo, ko je sul nate omet, ko si slišal ropotanje padajočih dimnikov s strehe, pod teboj pa je vrvelo in grmelo," so občutja prebivalcev opisali v časopisu Slovenec 17. aprila 1895.

Velikonočni potres se je zgodil 14. aprila 1895 ob 23. uri in 17 minut po lokalnem času. Žarišče je nastalo v globini 16 km, njegova navorna magnituda je bila 5,8. Največjo intenziteto je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja ter do Vodic na severu, to je v Ljubljani, Dravljah, Utiku in Vodicah. Potres je zajel veliko območje s polmerom približno 350 km, kar predstavlja približno 385.000 km2.

Potres v Ljubljani, Levstikov trg NUK

"Naslednje jutro se je pokazalo razdejanje: od 1.373 zgradb, kolikor jih je bilo takrat v Ljubljani, jih je bilo 145 (11 odstotkov) tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti. Marsikje so v stenah zazijale velike razpoke in zaradi skoraj nenehnega tresenja tal bivanje v teh objektih ni bilo varno," pišejo na Arsu.

Zelo hudo poškodovana je bila deželna bolnišnica, kot tudi številne cerkve, šole, muzeji in ostale javne zgradbe. Ljubljana je imela okoli 31.000 prebivalcev. Od skupno 1.373 hiš je bilo 589 pritličnih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstropnih, 77 trinadstropnih in 6 štirinadstropnih. Največje poškodbe na stavbah so nastale v območju od Iga do Vodic. Manjše poškodbe so nastale v polmeru okoli 50 kilometrov okrog nadžarišča. Moč potresa ponazarjajo tudi podatki, da so ga čutili prebivalci Dunaja, Splita ter v italijanskih mestih Assisi, Firence in Alessandria. Glavnemu potresu je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 popotresov, ki so prebivalce še bolj begali.

Ljubljana potres, Wolfova ulica NUK

Umrlo 21 ljudi

V potresu je umrlo 21 ljudi, od tega trije v centru mesta. Smrtne poškodbe so večinoma povzročili odpadli deli dimnikov in strešnikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi. Nekaj ljudi je umrlo med reševanjem.

Potres je povzročil ogromno gmotno škodo, ki je bila ocenjena na približno sedem milijonov goldinarjev. Posledice niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanistični in arhitekturni obnovi Ljubljane je bila izvedena tudi raziskava o gradbeno-tehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresno varno gradnjo. 

Že dve leti po potresu je v kletnih prostorih višje realke na Vegovi ulici v Ljubljani začela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji.

Veliko objektov v Ljubljani ne ustreza sedanjim zahtevam

Saša Despot

Kot so zapisali, sta na območju Slovenije mejnik postavila Odredba iz leta 1963 in Pravilnik iz leta 1964 (po potresu v Skopju), vendar veliko njegovih določb pri projektiraju objektov do l. 1976 ni bilo upoštevanih. "Šele po močnejših potresih v Furlaniji in Črni Gori ter sprejetju takrat novih predpisov (UL SFRJ 31/1981) so se projektanti začeli zavedati rušilne moči potresov in njihovega vpliva na gradbene konstrukcije. Žal pa se vsa priporočila in znanje stroke bolj dosledno upošteva in uporablja od leta 2008, ko so bili v obvezno uporabo predpisani evropski standardi Evrokod. Ker so zahteve le-teh bistveno strožje od zahtev prejšnjih predpisov, mnogo objektov izpred leta 2008 ne ustreza sedanjim zahteva," so zapisali. 

NUK z oživljenimi fotografijami ljubljanskega potresa

Ljubljana, 14. aprila - Ob današnji 130. obletnici ljubljanskega potresa so v Narodni univerzitetni knjižnici (NUK) s pomočjo umetne inteligence pripravili obarvane fotografije posledic tega potresa in pripravili posnetek, ki fotografije oživlja. Uporabili so fotografsko in tiskano gradivo, ki ga hranijo v NUK, so danes povedali na novinarski konferenci.

Obarvane posnetke potresa, ki je leta 1895 porušil velik del Ljubljane, so ustvarili z digitalno predelavo serije skoraj stotih fotografij Wilhelma Helferja, ki je po naročilu ljubljanskega magistrata posnel porušene ljubljanske ulice in življenje ljudi, ki so se spopadali s posledicami potresa, je povedala skrbnica slikovne zbirke NUK Urša Kocjan. Po njenih pojasnilih je "Helfer posnel predvsem fotografije stavb, ki so bile namenjene za rušenje".

Ljubljana, potres, Slovenska cesta NUK

V posnetku so oživljenim fotografijam ljubljanskih ulic dodali tudi izseke iz sočasnega tiska in poznejših objav ob obletnicah, ki opisujejo doživljanje potresa in njegove posledice.

Kot je povedal vodja službe za informacijsko podporo Bakir Toskić, so za pripravo oživljenih fotografij uporabili odprtokodno orodje DeOldify, ki ga uporabljajo dediščinske ustanove. Z orodjem so zadovoljni in ga bodo uporabljali še v prihodnje, je dodal Toskić.

Posnetek z oživljenimi fotografijami

Na spletno stran dLib, na kateri je objavljen tudi posnetek z oživljenimi fotografijami, pa so dodali še digitalnega asistenta, ki se je učil na gradivu iz zbirke NUK in lahko obiskovalcem odgovori na vprašanja o ljubljanskem potresu.

Kot je povedala ravnateljica NUK Jana Kolar, "želijo s predstavitvijo oživljenih fotografij obeležiti novo življenje NUK tudi v digitalnem prostoru". V sklopu 20-letnice digitalne knjižnice dLib, ki jo bodo zaznamovali jeseni, pa želijo okrepiti rabo umetne inteligence, prav tako pa prirediti delavnice za dijake, raziskovalce in študente, na katerih bi jih seznanili z orodji umetne inteligence.

dezurni@styria-media.si