Znanstveniki so ugotovili, da možgani starejših ljudi slabe spomine in misli obravnavajo drugače
kot možgani mladih ljudi. Zato si starejši preteklost predstavljajo lepšo, kot je verjetno v
resnici bila. Z leti se tako tudi lažje soočamo z slabimi informacijami, poleg tega pa nam takšno
delovanje možganov služi tudi kot obrambni mehanizem, saj se starejši lažje spopadajo s problemi
staranja in z lastno umrljivostjo.
Nasprotno si morajo mladi dobro zapomniti tako dobre kot tudi slabe dogodke, saj si tako
pridobivajo znanje, ki jim pomaga pri njihovi uspešni življenjski poti.
Niso si zapomnili negativnih slik
Raziskavo so izvedli na univerzi v Severni Karolini, kjer so skupini starejših in mlajših
ljudi pokazali serijo fotografij. Nekatere so imele močan čustveni pomen, druge pa so bile
nevtralne. Kasneje so vajo ponovili, ljudem pa so med odgovorjanju merili delovanje možganov.
Izkazalo se je, da so si starejši ljudje zapomnili manj negativnih fotografij kot mlajši, delovanje
možganov pa se je pri obeh skupinah razlikovalo.
Izsledki raziskave so bili objavljeni v reviji Psychological Science, kjer so znanstveniki
zapisali, da imajo starejši manj povezav med delom možganov, ki ustvarja čustvene odzive in delom,
ki je odgovoren za spomin in učenje. Zato pa imajo več povezav med delom, ki zaznava čustva in
delom, ki je odgovoren za njihovo kontrolo. Zato imajo starejši ljudje večji nadzor nad tem, katere
spomine si zapomnijo in katere zavržejo.
Starejši svet vidijo skozi rožnata očala
Starejši ljudje svet vidijo lepši kot je v resnici in to zato, ker slabi spomini starejših zbledijo hitreje kot dobri.