Pet največjih slovenskih elektrodistribucijskih podjetij (Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska) za ponedeljek, 24. avgusta, napoveduje opozorilno stavko.
Dve sindikalni zahtevi
Sindikati so postavili dve stavkovni zahtevi: umik sporne točke z dnevnega reda skupščine delničarjev Elektra Maribor in začetek razgovorov o reorganizaciji distribucijskih družb na ekonomsko-socialnem odboru za energetiko ter da se znotraj socialnih partnerjev uskladi energetska politika v Sloveniji. "Nikakor ne gre pri tej stavki za višje plače," trdi Tretjak. Če njihovim stavkovnim zahtevam ne bo ugodeno, sindikati napovedujejo zaostritev odnosov.
Tisoč delovnih mest ogroženih
Konec avgusta so predvidene skupščine v elektrodistribucijskih podjetjih, kjer ima država približno 79-odstotni lastniški delež. Direktorji uprav teh podjetij so z ministrstva za gospodarstvo, direktorata za energijo, dobili navodilo, naj na dnevni red skupščin uvrstijo tudi dodatno točko z vsebino, da skupščina pooblašča uprave, da začnejo s postopki in ciljem "delitve družbe na dve družbi z namenom ločitve omrežne in tržnih dejavnosti na način oddelitve z ustanovitvijo nove kapitalske družbe, ki naj bo izvedena na dan 1. 1. 2010".
Tretjak dodaja: "V sindikatu se ne strinjamo z vladnim predlogom reorganizacije elektrodistribucijskih podjetij, ker v njem ne vidimo razvojnega koncepta, hkrati pa ni varovalk, ki bi zagotavljale delo za vse, zdaj okrog 3200, zaposlene v distribuciji. Takšna delitev elektrodistribucijskih podjetij, kot jo predlaga država, ogroža zgolj na prvi stopnji tisoč delovnih mest ter na dolgi rok ne zagotavlja zanesljive oskrbe z električno energijo našim odjemalcem."
Brez socialnih pogovorov
"Opozorilna stavka bo tudi zato, ker ni vzpostavljenega socialnega dialoga, ker se s strani Vlade RS ne spoštuje pravil delovanja ekonomsko-socialnega odbora za energetiko, ker ne želimo, da se ad hoc, neargumentirano, brez izračunov ustanavlja neka družba. Vemo, da delitev elektrodistribucijskih podjetij zahteva evropska direktiva, vendar pa ta ne določa roka in tudi načina razdelitve ne," pravi Tretjak, ki dodaja, da ločitvi v sindikatu ne nasprotujejo.
"Tudi mi predlagamo ločitev, vendar se morajo tržne dejavnosti oblikovati v hčerinsko podjetje, ki bo v popolni lasti matere, to je omrežnih dejavnosti, s tem bo onemogočena privatizacija, hkrati pa bodo zagotovljeni procesi vzdrževanja elektroenergetskih naprav in načrtovani naložbeni ciklusi."
Po besedah Tretjaka se bodo glede na vladni predlog tržne dejavnosti zdajšnjih elektrodistribucijskih podjetij združile v novoustanovljeno podjetje, omrežne dejavnosti, kamor bo sodila tudi infrastruktura, pa naj bi se združile v gospodarski javni službi Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Sodo).
Računsko sodišče je letos ugotovilo, da izvajanje gospodarske javne službe Sodo v letu 2007 ni bilo učinkovito, saj vlada ni zagotovila potrebnega zakonskega okvira, na podlagi katerega bi bilo mogoče elektroenergetsko infrastrukturo, potrebno za izvajanje gospodarske javne službe Sodo, izločiti iz lastništva pravnih oseb zasebnega prava. "Elektrodistribucijska podjetja se bodo torej morala reorganizirati in pod vprašaj postaviti službe zaposlenih, zato da bo lahko Sodo normalno deloval," trdi Tretjak.
