Stavka zasebnega sektorja vse bliže

Iz KS 90 so danes sporočili, da je napoved stavke povezana z zahtevami za povišanje plač vsem delavcem zaradi inflacije in zahtevami za povišanje plač v skladu z rastjo produktivnosti. KS 90 z napovedjo stavke prispeva k enotnosti sindikatov v prizadevanjih za sklenitev sprejemljive kolektivne pogodbe z delodajalci, so zapisali v današnjem sporočilu.

V petek se bodo pogajalci delodajalcev in sindikatov sestali na ključnih pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leti 2008 in 2009. "Predlogi delodajalcev napovedujejo zelo negotov izid petkovih pogajanj, zato se priprave na stavko pospešeno nadaljujejo," so zapisali. Dodajajo, da pri delodajalcih v zasebnem sektorju "vse bolj odkrivamo njihovo podcenjevanje socialnih in ekonomskih razmer delavcev in s tem razloge za splošno stavko".

Glede na pripravljenost sindikata, da v pogajanjih upoštevajo "različne, tudi krizne razmere v nekaterih segmentih gospodarstva in zmožnosti posameznih podjetij", pričakujejo sklenitev pogodbe "s sprejemljivim kompromisom za obe strani". V nasprotnem primeru stavke ne bodo preklicali.


GZS: Naš predlog bo boljši od dogovora v javnem sektorju
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je sprejel sklepe glede petkovih pogajanj o usklajevanju plač in predlogu sprememb zakona o minimalni plači. Glede predloga na pogajanjih na GZS številk ne razkrivajo, pravijo le, da bo njihov predlog "boljši, kot so se izpogajali sindikati v javnem sektorju".

Upravni odbor je dal mandat pogajalcem na petkovih pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leti 2008 in 2009. Kakšen konkretno bo ta predlog, generalni direktor GZS Samo Hribar Milič in predsednik GZS Zdenko Pavček danes po seji upravnega odbora nista želela razkriti.

Na GZS ocenjujejo, da so zadnje zahteve sindikata nerealne. Pavček meni, da če v petek ne bodo dosegli dogovora, lahko tudi v naslednjih dneh "še ujamemo vlak, da se lahko januarske plače obračunavajo skladno z dogovorom s sindikati". Po njegovih besedah je pomembno, da bi dosegli dogovor, da bi preprečili stavko, nato pa bi se dogovorili o vseh odprtih vprašanjih v zvezi s kolektivno pogodbo.

Hribar Milič dodaja, da so doslej delodajalci popuščali, sindikati pa so vztrajali pri svojih stališčih. "Sindikati imajo že zdaj na mizi višja povečanja, kot so jih izpogajali v javnem sektorju. Vendar je treba vedeti, da je v zasebnem sektorju številna podjetja, ki poslujejo z izgubo, in da je to, kar izpogajamo, minimalno povečanje. Tisti, ki imajo več, lahko dajo več in številni so to že storili," je povedal.

Vse je odvisno od sindikatov
Ali bodo v petek našli kompromis, je po njegovih besedah odvisno od sindikalne strani. "Imamo zelo jasen mandat. Če ne bodo pristali na te pogoje, jim bomo zaželeli, naj gredo v smeri stavke," je dejal Hribar Milič, a dodal, da po njihovih podatkih v številnih podjetjih stavke ne bo, ker da so delodajalci svoje obveznosti korektno izpolnili, pa tudi v podjetjih, kjer tega niso naredili, zaposleni razumejo, da podjetje nima možnosti, da bi povečalo plače.

Po njegovih besedah bodo v številnih podjetjih sindikalisti solidarnostno podprli stavko, vendar delo ne bo ustavljeno. "Računamo, da bomo z dialogi na ravni podjetij dosegli, da bo stavka prizadela čim manjši krog slovenskih podjetij," pravi in dodaja, da so predstavniki panožnih združenj in območnih zbornic danes povedali, da jim podjetniki in menedžerji zagotavljajo, da bodo "uspeli znotraj podjetij izpeljati vse stavkovne procese tako, da bodo solidarnostni s stavkajočimi, da pa bo delovni proces tekel naprej".

Predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki ga je GZS pripravilo ministrstvo, "pomeni za slovensko gospodarstvo katastrofo", pravi generalni direktor GZS. Predlog po njegovih besedah pomeni bistveno povečanje minimalne plače, poleg tega pa posega v celoten sistem plač v zasebnem sektorju.

GZS predlaga, naj se obstoječi zakon ohrani in naj se dogovori o dodatnem indeksu povečanja, ki bo upošteval lansko inflacijo. Ministrstvo predlaga, naj se spremeni definicija minimalne plače, tako da bi bila minimalna plača znesek brez dodatkov, je povedal Hribar Milič in dodal, da pa lahko ti dodatki v slovenskem gospodarstvu predstavljajo tudi do dvajset odstotkov v povprečju, kar pomeni, da bi se za toliko povečala tudi minimalna plača.