Prostovoljstvo. Brezplačne telefonske številke za pomoč v stiski so pri nas dejavne že več kot tri desetletja. V zadnjih letih, ko je vsesplošna kriza poskrbela za vedno več duševnih, socialnih in materialnih stisk, so prostovoljci na teh telefonih še bolj potrebni kot v preteklosti. Zato nikakor ni nepomemben podatek, da ima veliko teh društev probleme s financiranjem in jim zato grozi propad. Težave imajo s plačevanjem najemnine, povračilom potnih stroškov in parkirnine prostovoljcem, ki se na delo pripeljejo iz bližnje in daljne okolice.
Financiranje je vse težje
Cvijeta Pahljina, ki je že vrsto let dejavna na tem področju in je tudi predsednica Zveze slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski (STS), nam je glede financiranja povedala: “Gre za prostovoljska društva, ki denar za vzdrževanje aktivnosti iščejo prek razpisov občin in pristojnih ministrstev. Tega denarja je iz leta v leto manj, izplača pa se šele v drugi polovici leta. Tako je težko načrtovati kako dodatno predavanje ali izobraževanje.”
45.000 klicev na leto
Posameznikov, ki aktivno sodelujejo v društvih za pomoč v stiski, je pri nas več kot 400. V povprečju opravijo 120 klicev na dan, vsako leto torej okoli 45 tisoč.
Po besedah Pahljinove se socialna struktura klicateljev zaradi krize ne spreminja, je pa vedno več takih, ki se na brezplačne telefone obrnejo zaradi materialne stiske in s tem povezanega občutka nekoristnosti v
družbi.
“Pogovor ima elemente psihoterapevtskega pogovora. Vsi naši prostovoljci so usposobljeni za delo na telefonu, naši pogovori v povprečju trajajo 30 minut. Pomagamo predvsem ohranjati človeško dostojanstvo in pozitiven odnos do življenja,” je dodala Pahljinova.
