Slovenija
4183 ogledov

Študentski boj za denar in oblast

študenti Anže Petkovšek
Osemletni boj, ki se še vedno nadaljuje.

Del študentov zasebne mariborske univerze Alma Mater Europea (AMEU) si že osem let prizadeva za ustanovitev svoje lastne študentske organizacije in tako postati del Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Za zdaj so v svojih poskusih neuspešni, pri čemer menijo, da jih ovirajo, saj "nočejo nekoga novega zraven" in da gre pri vsem skupaj za politično računico.

Alen Pavlec | Avtor: Mediaspeed Mediaspeed
Nekdanji predsednik študentskega sveta na AMEU in trenutni generalni sekretar študentske organizacije Alma Mater Alen Pavlec je povedal, da so na prvo prepreko naleteli že pri pravilniku o ustanavljanju novih organizacijskih oblik, v skladu s katerim je potrebnih več kot 50 odstotkov podpisov študentov, nato pa je na volitvah potrebna še 50-odstotna udeležba.

"Če ni 50-odstotne volilne udeležbe, pobuda ni veljavna, se zavrže in gremo lahko spet od začetka," navaja Pavlec, ki ob tem dodaja, da je udeležba na študentskih volitvah običajno veliko, veliko nižja. Na ljubljanskih fakultetah je tako bila leta 2016 volilna udeležba nekje med 5- in 22-odstotna, kar je več kot polovico manj, kot je ŠOS zahteval od AMEU.

"Pogoji za ustanovitev so bili strogi že dolgo, preden je AMEU na ŠOS poslala pobudo. Po reviziji pogojev, tudi na pobudo študentov AMEU, so bili pogoji, prav zaradi zavedanja, da je Študentski organizaciji Slovenije v interesu, da vključuje čim več študentov tudi na njihovem izobraževalnem zavodu, znižani," odgovarja Jaka Trilar, predsednik Študentske organizacije Slovenije, in zavrača trditve, da "nočejo zraven nekoga novega". "Res pa je, da želimo določeno stopnjo zastopanosti in resnosti pri širjenju študentskega organiziranja. Le na takšen način lahko dosežemo, da bo imela novoustanovljena študentska organizacija legitimiteto študentov za samo ustanovitev."

Saga zbiranja podpisov

Študentom Alma Mater Europea je kljub visokemu pragu vseeno uspelo zbrati podpise za pobudo za ustanovitev lastne organizacije, ki bi študentom omogočila soodločanje pri sprejemanju zakonodaje in dodatno financiranje.

A pobudo za ustanovitev nove organizacije je krovna študentska organizacija (ŠOS) pred slabima dvema mesecema najprej zavrnila, ker naj bi pobudo oddali po določenem roku. Kasneje, ko so ugotovili, da je bila pobuda dopolnjena do roka, pa so pobudo AMEU zavrnili, ker naj bi bila ta neustrezno izpolnjena.

"Sama vsebina dopolnitve ni bila ustrezna, saj na podlagi dokumentacije ni bilo mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, ali so podpisane osebe res študenti AMEU, saj ni bilo priloženih ustreznih dokazil, kot je na primer potrdilo o vpisu," nam je pojasnil predsednik nadzorne komisije ŠOS Jan Sredenšek.

Generalni sekretar študentske organizacije Alma Mater Alen Pavlec se pri tem sprašuje, zakaj ŠOS sploh potrebuje tako detajlne podatke študentov, kot so datum rojstva, elektronsko pošto in naslov stalnega prebivališča, in zakaj ne zadostuje potrditev iz referata.

Sredi aprila so študentski svet AMEU na podlagi anonimne prijave obiskali kriminalisti, ki so preiskovali sum ponarejanja podpisov. Kot pravi Alen Pavlec, so predlagali, da se izpraša vse podpisnike - okoli 600 študentov -, ali so pobudo res podpisali.

Študentski boj za denar in oblast

Pri vsem tem ni nepomemben finančni vidik, saj bi lahko na ta račun nova ustanovljena organizacija pridobila tudi del 12-milijonskega proračuna krovne študentske organizacije, pri čemer večino - okoli 10 milijonov - pridobijo preko koncesijskih dajatev študentskega dela.

"Po faksih je pripadnost že nekako razporejena. To je že 10- ali 20-letna pripadnost posamezni študentski skupini." - Alen Pavlec, generalni sekretar študentske organizacije AMEU.

A še bolj kot denar, je po mnenju Pavleca, pomembna oblast. "Če se mi pridružimo, se jim poruši sistem. Mislim, da jih je malo strah, h komu bi se mi začeli nagibati. Boljša je ohranitev trenutnega stanja, kot da tvegaš. Mislim, da je to razlog, ker v denarju ne more biti. Če oni dobijo 12 milijonov letno, bi nam, po naših izračunih, pripadalo recimo 80 tisoč evrov letno," je navedel Pavlec, ki je s prstom pokazal tudi na skupino Povezanih. Ta želi imeti čim več študentskih poslancev, da bi lahko zmagali na volitvah ŠOU Ljubljana, kamor Alma Mater Europea sodi sedaj.

"Po faksih je pripadnost že nekako razporejena. To je že 10- ali 20-letna pripadnost posamezni študentski skupini. Ugotovili pa so, da če priključiš nekoga novega, ima ta novi tudi novega poslanca. In če je tisti poslanec pri tebi, imaš ti dodatnega poslanca. To so s štirimi samostojnimi visokošolskimi zavodi že naredili. Zdaj pa se tega bojijo, ker če bi nam uspelo, je nevarno, da bi se tudi ostali postavili zase."

Pri ureditvi divjega zahoda v študentski politiki je študentska opozicija računala tudi na pomoč politike, a do spremembe zakonodaje ni prišlo. V oktobru 2016 so na seji odbora za izobraževanje zavrnili prvi predlog novele zakona o skupnosti študentov Združene levice, ki ga je predlagala študentska skupina Iskra.

Parlamentarni odbor je ob tem sicer predlagal, naj ministrstvo v kratkem pripravi nov "usklajen" predlog, a na koncu do tega ni prišlo: "Ministrstvo nam je reklo, nam in Iskri, da bodo uredili. Iskra je vložila novelo, mi smo imeli svojo pripravljeno in potem je Cerar odstopil. Torej, nič novega se ne more sprejemati, razen tekoča dela," je navedel še Pavlec, ki zdaj upa na spremembe v prihodnjih štirih letih.

Komentarjev 3
  • Matjaz Rogel 11:21 21.maj 2018.

    vsi delat ...jest sem mlek razvažal ..pa cajtnge tud ..1960...pol pa v Trst po mokasine ..!! ;)

  • NeAnonimni 11:08 21.maj 2018.

    ŠOU kalilnica bodočih krimina.. "politikov.."