Študija o igralništvu zavajajoča?

Dekan fakultete Borut Rončevič je v uvodu predstavil študijo Družbeni stroški igralništva v Sloveniji skupaj s soavtorjema Matejem Makarovičem in Urošem Vehovarjem. Poudaril je, da so jo naredili na lastno pobudo, saj želi fakulteta z argumenti vzbuditi javno razpravo o tej temi, tudi v povezavi z morebitno gradnjo megazabavišča, hkrati pa ponuditi odgovore na nekatera ključna vprašanja javnosti o učinkih igralništva.

Tako po Makarovičevih besedah problematični in patološki igralci, ki ustvarijo tudi največ družbenih stroškov igralništva, na Goriškem predstavljajo med enim in tremi odstotki prebivalstva. Problematični so zlasti igralni saloni, za katere obstoječa zakonodaja ne vzpostavlja nadzornega okolja, medtem ko so denimo Hitove igralnice ustrezno nadzirane, je dodal Vehovar.

Ob upoštevanju družbeno odgovornega igralništva bi v petih letih po izgradnji morebitnega megazabavišča delež patoloških igralcev upadal, je pojasnil Rončevič. Študija namreč ob upoštevanju različnih metod prinaša optimističen in pesimističen scenarij, po najbolj črnem pa so družbeni stroški igralništva še vedno 12-krat manjši od stroškov zlorabe alkohola, je izpostavil.

Pomanjkljivosti študije
V razpravi so udeleženci, med katerimi so bili tudi člani gibanj proti igralništvu, izrazili nekatere svoje pomisleke. Članica Goriškega društva za kakovost bivanja Nada Gortnar je opozorila, da je delež igralniških zasvojencev med mladimi višji, kot ga prikazuje študija. Tudi sicer je študija zajela le majhen segment celotne problematike, dosedanji razvoj igralništva pa je že povzročil "moralno prestrukturiranje" Goričanov, je še menila.

Član istega društva Tomaž Torkar pa je opozoril, da je študija s preveliko lahkotnostjo izpeljala nekatere sklepe o prihodnjih posledicah igralništva, triodstotni delež zasvojencev pa se mu zdi velik. Izpostavil je še povezanost med Hitom in fakulteto za uporabne družbene študije, na kar je Rončevič odgovoril, da je fakulteta študijo financirala z lastnimi sredstvi.

Predstavnik Koordinacije za omejevanje igralništva Bogdan Vidmar je opomnil, da nekatere raziskave, ki v študijo niso bile vključene, kažejo, da so družbeni stroški igralništva višji od prihodkov, zato je zahteval celovito študijo o učinkih igralništva.

Napovedane nadaljne razprave
Nasprotno pa sta študijo o družbenih stroških igralništva v Sloveniji pohvalila novogoriški župan Mirko Brulc in članica uprave Hita Jana Grbec. Brulc je dejal, da študija prinaša odgovore na nekatera, zlasti sociološka vprašanja in hkrati ponuja preventivne usmeritve. Po njegovih besedah naj bi v prihodnje na Goriškem predstavili še več tovrstnih raziskav, o megazabavišču pa bo na septembrski izredni seji razpravljal tudi mestni svet.

Da so potrebne nadaljnje razprave, se je strinjala tudi Grbčeva. Povedala je, da v podjetju zagovarjajo družbeno odgovorno igralništvo, zato imajo že vrsto ukrepov, kot je popis gostov igralnice, pa tudi samoprepoved vstopa v igralnico, ki jo lahko izkoristijo tudi sorodniki. "Spisek ukrepov, kako je pri nas urejeno odgovorno igralništvo, bomo predstavili v dveh tednih," je napovedala.