Slovenija
3 ogledov

Švedom in Dancem se kolca po evru

Evri evro istockphoto Žurnal24 main
Svetovna finančna kriza je še posebej zatresla tiste država članice EU, ki vztrajajo pri "majhnih" valutah. Investitorji bežijo iz Švedske in Danske, zato naklonjenost evru narašča.

Danska in Švedska sta poleg Velike Britanije edini državi med tako imenovanimi starimi 15 članicami EU, ki še vztrajata pri svoji valuti, to je pri danski oziroma švedski kroni. Upiranje prevzemu skupne evropske valute je v teh državah predvsem posledica nacionalnega ponosa, a v času finančne krize se je znašlo na težki preizkušnji.

Skandinavski državi sta se znašli na udaru odliva tujega kapitala in posledično zmanjševanja vrednosti nacionalnih valut, na kar zadnje mesece odgovarjata z dvigom obrestne mere, ki je že krepko presegla evropsko obrestno mero. S tem so se kreditni pogoji za domače pravne in fizične osebe bistveno poslabšali. Na Danskem znaša obrestna mera trenutno visokih 5,5 odstotka, Švedska pa jo namerava v roku enega tedna znižati na 3,75 odstotka in tako izenačiti z višino evropske obrestne mere.

Močna valuta za močno krizo
Švedsko in dansko javno mnenje je tradicionalno nenaklonjeno skupni evropski valuti. Švedi so se na referendumu leta 2003 s 56-odstotno večino izrekli proti uvedbi evra, Danci so podobno storili leta 2000. A kot kaže, postaja javno mnenje vendarle bolj naklonjeno valuti, ki jo uporablja 15 evropskih držav. "Če bi v Evropi obdržali množico bolj ali manj malih valut, se ne bi mogli spopasti s finančno krizo," razmišlja švedski ekonomist Jörgen Johansson. Švedski poslanec v evropskem parlamentu Olle Schmidt dodaja: "Finančna kriza bo zagotovila novo razumevanje evra v državah, kot sta Švedska ali Islandija. Če nimaš stabilne valute, pomeni to veliko obremenitev za majhna podjetja in fizične osebe."

Na Danskem kmalu referendum
Danska in Švedska sta izključenost iz evroobmočja posebej grenko občutili na nedavnem vrhu Evropske unije, namenjenem reševanju finančne krize. Obe skandinavski državi sta kot članici EU morali prispevati finančna sredstva za sprejeti sanacijski  paket, toda kljub temu sta bili izključeni iz procesa odločanja. "Želel bi si, da bi Danska imela besedo pri tem. Sanacijski paket se nas še kako tiče," je po vrhu ugotavljal danski premier Anders Fogh Rassmusen. Ob tem je napovedal, da bo še do konca trenutnega sklica danskega parlamenta leta 2011 poskušal razpisati nov referendum o evru. Bolj previdni švedski premier Fredrik Reinfeldt namerava spremljati dogajanje na Danskem in se nato odločiti o nadaljnjem postopanju.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.