Pavel Gantar, predsednik državnega zbora, pripravlja osnutek etičnega kodeksa za poslance, da bi se znebili žaljivih in nestrpnih izjav – v ljubljanskem mestnem svetu o takšnem kodeksu ne razmišljajo.
“Pod ravnijo odraslih”
“Nisem prepričan, da bi neki napisan kodeks kaj pomagal, ker primitivni in demagoški nastopi pri preveliki množici volilcev žal padejo na plodna tla,” meni Aleš Kardelj (DeSUS).
V mestnem svetu je bilo v tem mandatu kar nekaj takih nastopov, dodaja in spomni na “žaljive, nestrpne in celo vulgarne nastope in razprave pod ravnijo odraslih, zrelih političnih osebnosti”: pri imenovanju Titove ceste, odloku za džamijo, podelitvi naziva častni meščan Milanu Kučanu, nekaterih razpravah v zvezi z zazidalnimi načrti, zaprtjem mestnega jedra ...
“Tu so prednjačili Miha Jazbinšek, Mihael Jarc in vsaj dva svetnika SDS,” pravi Kardelj.
“Etični kodeks bi bilo treba uvesti v šole, da bi bil človek, ko dobi volilno pravico, seznanjen z moralnimi, etičnimi in človeškimi vrednotami in bi volil ljudi, ki te vrednote živijo,” meni Franc Slak (NSi), ki dvomi, da bi kodeks lahko pripomogel k izboljšanju stanja v mestnem svetu.
Podobno meni Jožef Kunič (LDS), in sicer, da bi bilo preprosto treba spoštovati bonton, ki pa se na “praktično nobeni seji ne spoštuje”, saj nekateri niso kulturni. Zgled, dodaja, bi moral dati tisti, ki seje vodi.
Aleš Čerin (Lista Zorana Jankovića; LZJ) ocenjuje, da je večina mestnih svetnikov v svojih razpravah strpna, žaljivi in nestrpni so občasno trije svetniki. Primerov ne želi navajati, saj jim ne želi delati publicitete.
Poslovnik. Pri obravnavi osnutka in predloga akta v enostopenjskem ali hitrem postopku lahko razprava svetniškega kluba traja največ 40, razprava svetnika pa deset minut. Pri statutu, proračunu in podobnem lahko razprava kluba traja eno uro, razprava svetnika pa 15 minut.
“Nisem zasledil potrebe po etičnem kodeksu na strani svetnikov, pač pa na strani župana,” pravi Jazbinšek (Zeleni Slovenije).
“On ima vse možnosti, da vzame svetniku besedo, kar seveda zlorablja v njemu neprijetnih zadevah in si jemlje pravico zaključnega besedovanja zunaj točk dnevnega reda za obračunavanje s političnimi nasprotniki praviloma na etično sporen način.”
Dimitrij Kovačič (SDS) se strinja: “Etična raven razprav svetnikov ni vprašljiva. Bolj je problematično vodenje sej, kjer župan po svoje kroji potek, z medklici moti razpravljalce, jih izziva, žali in pogosto kar izklopi mikrofon, če mu tisto, o čemer svetnik razpravlja, ni všeč.” Omejevanje govora je, pravi, cenzura, značilna za nedemokratične in totalitarne sisteme.
“Po županovih merilih naj bi bil verjetno tudi jaz tisti, ki naj bi šel čez rob ali vsaj hodil po robu, saj mi je že štirikrat izklopil mikrofon; z nekaterimi sočnimi srbskimi pregovori in opisi dejanj sem grajal stvari, ne njega osebno,” pravi Jarc (Lista za čisto pitno vodo). Tudi on meni, da bi kodeks potreboval župan, ne le v mestnem svetu, ampak tudi sicer.
