Stečajni upravitelj družbe Radeče papir Borut Soklič je povedal, da od tajske multinacionalke Double A, ki je pred prvo javno dražbo kazala interes za nakup radeške papirnice, ni več "ne duha ne sluha". Interes za družbo pa je izkazal ameriški sklad. Ali so njegove namere resne, bo po Sokličevih ocenah pokazal čas.
Ni še jasno, ali bo stroj štiri nadaljeval proizvodnjo
Soklič je napovedal, da se bo kmalu sešel z upniškim odborom radeške papirnice in vodstvom Občine Radeče, ki je ustanovilo podjetje za zagon proizvodnje na papirnem stroju štiri. Idejo radeške občine, da prek občinskega podjetja nadaljuje proizvodnjo na papirnem stroju štiri, Soklič podpira, čeprav je treba za zagon proizvodnje zagotoviti tri milijone evrov obratnega kapitala.
Druge javne dražbe verjetno ne bo
Na prvi javni dražbi, ki je na celjskem okrožnem sodišču potekala sredi tega meseca, ni bilo nobenega resnega ponudnika. Turška družba Saray iz Ankare, ki je opravila skrbni pregled papirnice, ni vplačala niti varščine v višini 618.400 evrov.
Kot je takrat pojasnil Soklič, so Turki najprej ponujali za radeško papirnico 15 milijonov evrov, po opravljenem skrbnem pregledu pa so ponudbo znižali na 6,1 milijona evrov. Ker država ni pristala na to, da bi subvencionirala prispevke za delavce v papirnici za triletno obdobje, pa so Turki svojo ponudbo dodatno znižali na 1,2 milijona evrov.
Za ta denar pa Soklič ni pripravljen prodati radeške papirnice in najbrž druge javne dražbe ne bo razpisal.
Francozi: tveganje je preveliko
Skrbni pregled je opravila tudi francoska družba Oberthur. Predstavniki te družbe so Sokliču pojasnili, da so oni tiskarji, ne obvladujejo pa izdelave papirja. Ocenili so tudi, da je treba radeško papirnico nujno tehnološko posodobiti. Po tehtnem premisleku so Francozi ugotovili preveliko tehnološko tveganost pri radeški papirnici in se javne dražbe niso udeležili.
Soklič pravi, da pri radeški papirnici ni problem kupnina, problem je v tem, da je treba ob kupnini zagotoviti še vsaj 10 milijonov evrov za nabavo repromateriala, posodobitev tehnologije in stroške zaposlenih.
Fajn, bodo pa $ štemplal. Mogoče bo ja kaj od tega.