Slovenija
2832 ogledov

Tako boste vedeli, da je novoletno drevesce slovenskega izvora

novoletna jelka lučke
Posekana slovenska praznična drevesca morajo biti označena z rdečo nalepko.

Posekana drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in prodajo označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2018, so sporočili iz zavoda za gozdove. Zavod usmerja pridobivanje dreves na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih.

Lastniki gozdov lahko nalepke pridobijo na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Do 25 nalepk dobijo brezplačno, za večje število pa morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija, so sporočili iz zavoda.

Ta drevesa so lahko brez nalepke

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih in drevesca drevesnih vrst, ki v slovenskih gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno.

Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda zavod.

Količina maha, ki ga lahko naberete za jaslice, je omejena

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega se lahko pridobiva v gozdu v količinah do dveh kilogramov, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.

Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu je veliko prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije.

Gozdarji bodo v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivci bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobijo tudi ob redčenju pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah, so pojasnili na zavodu.

Tuja drevesa grožnja slovenskemu gozdu

Na trgu je velika ponudba okrasnih drevesc negozdnih drevesnih vrst, npr. kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Ta drevesca pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav. Z vidika varstva gozdov zlasti okrasne jelke, pridelane v državah severne Evrope, po opozorilih zavoda predstavljajo grožnjo slovenskemu gozdu.

Skupaj z okrasnimi drevesi jelke se v Slovenijo namreč lahko zanesejo bolezni, ki bi v primeru razširitve na rastoče jelke povzročile večjo škodo v gozdovih in parkih. Taka bolezen je sušica jelovih poganjkov, ki je po trenutnih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v državah severne Evrope in v Veliki Britaniji.

Zavod za gozdove zato spodbuja nakup naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. "Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave in prevoz na tržišče," so poudarili.

Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno upada. Lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc zavod letno izda približno 27.000 nalepk, kar je tretjino manj kot pred petimi leti.

Zavod še svetuje, naj kupci drevesa postavijo v stojala, ki jih lahko napolnijo z vodo. Ko bodo odslužila svojemu namenu, pa naj jih razrežejo in odložijo v zabojnike za organske odpadke ali jih skurijo v pečeh.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 3
  • nizakej 19:33 13.december 2018.

    Naj pride heroj in mi pametuje, kaj in koliko lahko nabiram v svoji hosti...