Takšna je razlika med vodilnima strankama

Marčna anketa Vox populi je pokazala, da bi Svobodo volilo 24,1 odstotka vprašanih, SDS pa bi izbralo 23,3 odstotka. Parlamentarna levica bi imela 43 poslanskih sedežev, medtem ko bi jih SDS, skupni listi NSi, SLS in Fokusa ter Demokratom Anžeta Logarja pripadlo 41.

Svobodo bi volilo eno odstotno točko več vprašanih kot po prejšnji anketi, ko jo je izbralo 23,1 odstotka, SDS pa ima tokrat za 0,1 odstotno točko večjo podporo kot konec februarja, ko se je zanjo odločilo 23,2 odstotka sodelujočih.

SD je tokrat podprlo 7,2 odstotka anketiranih (februarja 6,9 odstotka), prav takšno podporo kot SD pa je tokrat dobila tudi skupna lista Levice in Vesne (februarja 6,6 odstotka). Sledi skupna lista NSi, SLS in Fokusa s 7,1 odstotka (februarja 7,7 odstotka), njej pa Demokrati Anžeta Logarja s 6,1 odstotka (februarja 6,6 odstotka).

Resnica je dobila 3,2-odstotno podporo (februarja 2,2 odstotka), Prerod pa 2,6-odstotno (februarja 2,4 odstotka). Ostale stranke so prejele manj kot dva odstotka glasov.

Neopredeljenih je 12 odstotkov vprašanih, potem ko jih je bilo februarja 15 odstotkov.

Podobno razmerje glasov med opredeljenimi

Anketa je ob upoštevanju samo opredeljenih pokazala 27,5-odstotno podporo Svobodi (februarja 27 odstotkov), na drugem mestu je SDS s 26,7 odstotka (februarja 28 odstotkov), na tretjem pa SD z 8,2 odstotka, kar je enako kot februarja.

Skupna lista Levice in Vesne ima 8,2 odstotka (februarja 7,8 odstotka), skupna lista NSi, SLS in Fokusa 8,1 odstotka (februarja 9,1 odstotka), Demokrati Anžeta Logarja 7,0 odstotka (februarja 7,8 odstotka), Resnica pa 3,7 odstotka (februarja 2,6 odstotka). Ostale stranke so dobile manj kot triodstotno podporo.

V DZ bi se uvrstilo sedem strank

Svoboda bi imela 27 poslancev, SDS bi jih imela 26, medtem ko bi jih SD, skupna lista Levice in Vesne in skupna lista NSi, SLS in Fokusa imeli po osem. Demokratom Anžeta Logarja bi jih pripadlo sedem in Resnici štirje. Parlamentarna levica bi tako imela 43 poslanskih sedežev, medtem ko bi SDS, skupni listi NSi, SLS in Fokusa ter Demokratom Anžeta Logarja pripadlo 41 poslanskih mest.

Največ oz. 52 odstotkov anketiranih je na vprašanje, zakaj bodo volili stranko, ki so jo navedli, odgovorili, da zato, ker se strinjajo z njenim programom in vrednotami. Na drugem mestu je z 12,4 odstotka odgovor, da zato, ker se jim zdi najmanj slaba izbira. Na tretje mesto pa se je z 8,3 odstotka glasov uvrstil odgovor, da zato, ker izpolnjuje svoje obljube.

V anketi so sodelujoče spraševali tudi, kako ocenjujejo delo vlade. Kot neuspešno je njeno delo ocenilo 48,8 odstotka vprašanih, kot uspešno pa 46,6 odstotka. Neopredeljenih jih je bilo 4,5 odstotka.

Najbolj priljubljena ostaja Pirc Musar

Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov je še vedno predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledijo ji predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ter premier in predsednik Svobode Robert Golob.

Od 6. do 10. mesta so uvrščeni ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, predsednik Demokratov Anže Logar, sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko, sokoordinator Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in minister za finance Klemen Boštjančič.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je na 11. mestu, predsednik SDS Janez Janša pa na 13.

Ninamedia je anketo za Dnevnik izvedla med 7. in 10. marcem, sodelovalo pa je 842 vprašanih.

dezurni@styria-media.si