Okoli tisoč Slovencev je zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu obtičalo v Dubaju, Aziji in Oceaniji.
Večini se bo najbrž med čakanjem na vrnitev domov iztekel dopust. Seveda se lahko z delodajalcem dogovorijo za podaljšanje dopusta, a potem jih ga lahko zmanjka za poleti, koliko časa bodo letalske povezave prekinjene, je težko napovedati.
Ujeti dopustniki bi pri delodajalci zelo verjetno lahko uveljavljali odsotnost zaradi višje sile. "Odsotnosti delavca z dela je lahko v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZDR-1 v izjemnih primerih opravičena zaradi podanosti višje sile, in sicer je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih," so nam pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Nadomestilo pa v tem primeru ni prav visoko. "Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je v skladu z ZDR-1 upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače," so še dodali. 70 odstotkov minimalne plače je 1.037,32 evra bruto.
"Če pri delavcu niso podane okoliščine višje sile, ki utemeljujejo podlago opravičene odsotnosti z dela v skladu s šestim odstavkom 137. člena ZDR-1, potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti z dela, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) namreč pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca v skladu z ZDR-1," so še opozorili na ministrstvu.
Da je delavec na delovnem mestu, je temeljna obveznost
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je namreč "temeljna obveznost delavca, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, kar ima podlago v prvem odstavku 33. člena ZDR-1. Na drugi strani pa je temeljna obveznost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se z delavcem dogovorila v pogodbi o zaposlitvi, ter mu zagotovi ustrezno plačilo. Iz razlogov, ki so zakonsko določeni oz. dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev, pa ima delavec pravico do odsotnosti z dela in do nadomestila plače. Ob tem dodajamo, da ima delavec v okviru splošne dolžnosti obveščanja obveznost, da delodajalca obvešča o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, kar ima podlago v prvem odstavku 36. ZDR-1," so pojasnili na ministrstvu za delo.
Dodali so še, da je pravica do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela lahko urejena tudi s specialnimi zakoni, lahko pa tudi s kolektivnimi pogodbami. Višina nadomestila plače je odvisna od razloga, zaradi katerega je delavec odsoten z dela, posamezni razlogi pa se med seboj izključujejo.
dezurni@styria-media.si
Vsi tile so kandidati za nagrado Trumpa. Glasi se ---- IGNORANT LETA----- ker ne spremljamo novic o Trumpu.