"Glavna ugotovitev je ta, da je sama kakovost sicer boljša, kot je bila lansko leto, je pa še vedno težava z označevanjem. Z vreče v trgovini je zelo težko razločit, ali so peleti kakovostni, ali ne," pove Boštjan Okorn, vodja testiranj pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
Za potrošnika je najboljše vodilo certifikat, pri čemer je težava, da so na našem trgu peleti certificiranih proizvajalcev še vedno bolj izjema, kot pravilo. "V Avstriji in Nemčiji je približno 90 odstotkov peletov certificiranih, pri nas pa smo na testu odkrili le 3 od 15-tih. Rekel bi, da je na našem trgu manj kot 20 odstotkov certificiranih peletov," poudarja Okorn.
Nasvet potrošnikom
Če torej na vreči peletov certifikata ni, tvegamo mačka v žaklju. "In problem tega mačka je, da izdelek enkrat testirajo in potem dajo te številke iz tega testa na vrečko. Vendar peleti so iz naravne surovine in nemogoče je, da bi naslednji test pokazal iste vrednosti. V tem primeru moramo biti pozorni na pelete, ki so v vrečah. Dobro je, da so dovolj dolgi, da so vsi približno enako dolgi in da je čim manj prahu. Ker prah seveda ne gori in zmanjšuje energijsko vrednost in v tem primeru govorimo o slabih peletih," svetuje Okorn.
Dodaja, da ima ZPS vendarle dobre indice s trga, saj se naši proizvajalci prizadevajo, da bi pelete čim večkrat preizkušali. Več testov opravlja Gozdarski inštitut, ki je imel spomladi pod drobnogledom le slovenske proizvajalce. "Eden, ki se je na testu slabo odrezal, je do našega testa že izboljšal kakovost. Vidi se skratka premik na bolje," je zadovoljen Okorn, ki dodaja, da je za slovenskega potrošnika pozitivna tudi vest, da je Petrol kot distributer svojo serijo peletov obogatil z vzrocem, ki je enak, kot lanski zmagovalni vzorec, torej iz istega romunskega obrata. Prodaja peletov skozi leta ves čas narašča.
"Skratka resni proizvajalci se že začenjajo zavedati, kaj pomeni pameten pristop k prodaji kakovostnih peletov."
Najdražje ni nujno najbolj kakovostno
Štirje od petnajstih vzorcev testa ni prestalo in so dobili oceno nezadovoljivo, trije pa oceno pomanjkljivo. Pri dveh vzorcih (Forest Pellet in Pellets di prima categoria, Brucciolo) so izmerili premajhno gostoto nasutja, pri peletih Matelda iz čiste bukve je po izgorevanju ostalo bistveno preveč pepela, peleti Gatis Extra pa so imeli preslabo mehansko obstojnost. Pri tem vzorcu, ki se je na lanskem testu izkazal za kakovostnega, pa tudi letos je pri drugih kriterijih dobil dobre ocene, ZPS poudarja, da so bili v vreči nadvse različni peleti, tako da je bilo očitno, da so izdelovalca dobili nepripravljenega.
Na drugi strani kakovostne lestvice sta se znašla dva vzorca, ki ustrezata najvišjemu razredu A1. Peletom avstrijske znamke Schweighofer, za katere so že na lanskem testu ugotovili, da so kakovostni, so se letos pridružili še peleti Forest Premium s praktično enakimi značilnostmi in zato tudi z enako skupno oceno. "Podrobnejše preverjanje certifikata, ki smo ga našli na obeh vrečah, je pokazalo, da enakost ni naključna: pelete obeh znamk namreč dobavlja isti proizvajalec iz Romunije. Je pa pomenljivo, da smo za vrečo peletov Forest Premium plačali dober evro več kot za vrečo Schweighoferjevih,« izpostavlja Okorn.
Zgoraj omenjena vzorca vzorca sta edina, ki po vseh merilih sodita v najvišji kakovostni razred A1. Temu razredu pa se je zelo približal tudi hrvaški vzorec z italijanskim nazivom Pellet di puro legno vergine, ki je razred A1 zgrešil le pri deležu pepela. Po kakovosti izstopajo še slovenski peleti Energija narave, pri katerih je delež pepela še nekoliko manjši, nekoliko slabši pa so rezultati pri drugih merilih – vendar še vedno dovolj dobri za uvrstitev v kakovostni razred A2, kamor sta se uvrstila še dva druga vzorca.
Za vzorce na testu so pri ZPS odšteli med 3,69 in 5,59 EUR/15 kg. Na prvih treh mestih so se znašli tako najdražji kot skoraj najcenejši peleti (3,79 EUR/15 kg), kar ponovno dokazuje, da cena ni nujno odraz kakovosti.
