Slovenija
2289 ogledov

To se z dodatki k plači ne bi smelo zgoditi

Denar Profimedia
Vlada je v odgovoru na poslansko pobudo Luke Mesca v zvezi s priporočili GZS delodajalcem za ublažitev posledic novele zakona o minimalni plači poudarila, da so dodatki k plači zakonsko določene pravice, ki se jim ni mogoče odpovedati. Tudi njihove spremembe praviloma niso možne z enostranskim posegom delodajalca, so dodali na vladi.

Poslanec Levice Luka Mesec je na vlado naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s poskusi izigravanja delavskih pravic, pridobljenih na podlagi spremenjenega zakona o minimalni plači. Kot sporna je izpostavil priporočila Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki naj bi ublažila učinke uveljavitve sprememb zakona o minimalni plači, v katerih zbornica delodajalcem predlaga nabor možnih ukrepov. Med drugim je predlagala znižanje dodatkov v kolektivnih pogajanjih in delodajalcem priporočila, naj dodatke vključijo v osnovne plače delavcev.

Vlada je v odgovoru na pobudo spomnila, da se v Sloveniji plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh svobodno dogovarjajo tudi o višini najnižjih oziroma osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Zakon o minimalni plači pa na državni ravni določa višino minimalne plače, ki jo morajo vsi delodajalci spoštovati pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo.

Glede priporočil GZS so zapisali, da zakon o delovnih razmerjih ne določa višine posameznih dodatkov k plači, ampak navaja, da se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo, in sicer v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

Dodatkom se ni mogoče odpovedati, jih je pa mogoče vključiti v osnovno plačo

"Pri dodatkih gre za zakonsko določene pravice, ki se jim ni mogoče odpovedati. Te pravice pa so nato podrobneje opredeljene še v drugih aktih. Za spremembe ali dopolnitve le-teh pa praviloma ni možen enostranski poseg delodajalca," so poudarili.

Morebitna vključitev nekaterih dodatkov v osnovno plačo je po navedbah vlade sicer možna, vendar mora biti vidna oziroma opredeljena ter skladna z določili zakona in ustrezne kolektivne pogodbe, ki delodajalca neposredno zavezuje.

Dodatna opredelitev dodatkov in določitev višine posameznih dodatkov je predmet kolektivnega dogovarjanja, kjer delodajalci oziroma njihovi predstavniki sodelujejo s sindikati kot predstavniki delavcev.

V primeru dilem, ko delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, mnenje stroke in praksa vrhovnega sodišča kažeta, da bi moral delodajalec zaradi načela enakosti kot kriterij za določitev višine dodatka upoštevati višino, določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki bi ga zavezovala, ali v primerljivi kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. "Ker gre za zakonsko pravico, je pravica do dodatka seveda iztožljiva," so poudarili na vladi.

Dodali so, da bi bilo kakršnokoli enostransko spreminjanje ureditve pravic delavcev v povezavi s spremembo opredelitve minimalne plače nezakonito. Spoštovanje zakonskih določil poostreno nadzira tudi inšpektorat za delo, so še spomnili.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.