Slovenija bo obveznosti kjotskega protokola – ob upoštevanju dovoljenih ponorov (lesna masa) – dosegla ali celo presegla, na podlagi evidenc toplogrednih plinov (TGP) za lansko leto, ocenjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO). Dokončni podatki, vezani na obdobje od leta 2008 do lani, bodo za vse države, ki so ratificirale kjotski sporazum, znani januarja.
"Slovenija ni naredila nič"
Slovenija je sicer leta 2008 predvidevala, da bo dovoljeno količino izpustov TGP kljub implementaciji vseh domačih ukrepov presegala za milijon kiloton ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2), kar bi državo po takratni ceni emisijskih pravic do lani stalo 80 milijonov evrov.
A so se zaradi krize leta 2009 izpusti TGP močno zmanjšali, trend zmanjševanja izpustov pa se je nadaljeval vse do lani. Izpusti TGP so bili leta 2008 21,406, lani pa po ocenah MKO 19,113 milijona kiloton. Povprečni letni izpusti TGP lahko v Sloveniji ob uveljavljanju ponorov znašajo 20,046 milijona kiloton ekvivalenta CO2. Letno povprečje v obdobju od leta 2008 do lani pa je bilo 19,786 milijona kiloton.
"Žal ni šlo za nobeno zavestno manjšanje izpustov, ampak za zmanjšanje industrije in individualne porabe, ki je povezana s padcem standarda," meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Po njenem mnenju gospodarska kriza tako zamegljuje napredek Slovenije pri zmanjševanju izpustov TGP. "Slovenija ni v tem času naredila nič. Napredek je naredila le na papirnati ravni, kjer smo bili z operativnimi načrti zelo dejavni, v praksi pa – z namenom – nismo naredili ničesar," je bila kritična Kajfež Bogatajeva.
