Tožilstvo. Tožilci so po naših informacijah 13 dni pripravljali pripombe o predlaganem osnutku prenove zakona o državnem tožilstvu z ministrstva za pravosodje, preden so za skupno mizo s svojim mnenjem in predlogi soočili predstavnike ministrstva Aleša Zalarja.
Poslušal le Brezigarjevo
Zalar je zadovoljen “s pripravljenostjo tožilcev za sodelovanje pri izboljšanju ureditve tožilstva”. Delovni sestanek s soočenjem stališč o bistvenih novostih, ki ga je generalni državni tožilki Barbari Brezigar s sodelavci z vrhovnega tožilstva, vodjem vseh državnih tožilstev in predstavnikom tožilskega društva predlagal sam, je minister sicer zapustil takoj po uvodnem nagovoru Brezigarjeve. “Minister je ta sestanek moral usklajevati z vladnimi obveznostmi v državnem zboru zaradi arbitražnega sporazuma,” na ministrstvu pojasnjujejo vzrok za Zalarjev predčasni odhod s posveta.
Pričakovano politično
S tožilsko reformo si Zalar želi okrepiti samostojnost tožilcev ter z novo pristojnostjo imenovanja prvega tožilca v državi in člansko sestavo razširiti državnotožilski svet, kjer ne bi več sedeli le tožilci, temveč tudi drugi pravni strokovnjaki. Pravniki pa opozarjajo, da bi nov državnotožilski svet “sestavljala tretjina izvoljenih tožilcev ter dve tretjini parlamentarno in ministrsko imenovanih članov, zaradi česar ne gre pričakovati, da odločitve sveta ne bodo sprejete predvsem politično”.
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat pri tem opozarja, da “bi v državnotožilski svet nujno morala biti imenovana večina nepolitičnih članov, da bi lahko nepristransko strokovno odločali o razrešitvah generalnih državnih tožilcev”.
