Slovenija
163 ogledov

Trošarina na kurilno olje 245 odstotkov višja, pri dizlu pa nižja

Cisterna Lucija Suzana Kos
Trošarine na kurilno olje so v preteklih petih letih eksplodirale in so danes za 245 odstotkov višje kot v začetku leta 2010, medtem ko so pri dizelskem gorivu za dobre tri odstotke nižje.

Višje trošarine seveda občutno vplivajo tudi na končno ceno, ki je pri kurilnem olju 27 odstotkov višja kot pred dobrimi petimi leti, medtem ko je dizelsko gorivo dražje le za tri odstotke. Kaj se dogaja?

Konec leta 2009 je takratni direktor direktorata za energetiko Janez Kopač napovedal, da se bodo cene kurilnega olja v desetih do 15 letih izenačile s ceno dizelskega goriva, to pa zato, da bi ljudje nehali uporabljati (umazano) kurilno olje za kurjavo in bi dosegli cilje glede izpustov. 

Preberite še: 

Ministrstvo: naša politika ni enaka cena dizla in kurilnega olja

Na ministrstvu za finance trdijo, da ministrstvo "na področju trošarinske politike na energente ne zasleduje cilja izenačenja cen dizelskega goriva in kurilnega olja". 

Trošarine, ki jih določajo v okviru svojih pristojnosti, pa se oblikujejo "z upoštevanjem ciljev ekonomske in okoljske politike vlade, trenutne gospodarske situacije, zahteve evropske zakonodaje ter višine drobnoprodajnih cen pogonskih goriv v sosednjih državah". 

Ob lanskih trošarinah bi kurilno olje danes stalo 75 centov

Čeprav je dodatek za zagotavljanje prihrankov energije pri kurilnem olju 16-krat višji kot pri dizelskem gorivu, gre za šest centov razlike pri litru. CO2 taksa je enaka, največja razlika je pri trošarinah, ki so na dizelsko gorivo slabih 42 centov na liter (v začetku leta 2010 so bile 43 centov), pri kurilnem olju pa dobrih 15 centov, medtem ko so bile pred dobrimi petimi leti le šest centov, še v začetku lanskega leta pa niti devet centov na liter.

Od začetka lanskega leta so se tako trošarine za kurilno olje dvignile za 66 odstotkov. Če se ne bi, bi liter kurilnega olja danes namesto 83 stal 75 centov, kar je pri dva tisoč litrih 160 evrov razlike. 

Kaj je bilo odločilno za tako izjemen dvig trošarin na kurilno olje, niso odgovorili, izpostavili pa so, da je cena poleg prodajne cene brez dajatev odvisna še od "CO2 takse, prispevka za zagotavljanje prihrankov energije, prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, trošarine in DDV".

Druge dajatve, druga ministrstva

Te druge dajatve pa so v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor (okoljska dajatev na emisijo ogljikovega dioksida) in ministrstva za infrastrukturo (prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji  in iz obnovljivih virov energije – t. i. prispevek OVE in prispevek za zagotavljanje prihrankov energije – t. i. prispevek URE). 

Končna cena je tako tudi rezultat ravnotežja med finančno, okoljsko in energetsko politiko vlade, pravijo na ministrstvu za finance.

Da bi komentirali gibanje cene smo prosili tudi ministrstvo za infrastrukturo, v sklopu katerega je direktorat za energetiko, ministrstvo za gospodarstvo, ki je odgovorno za uredbo o določanju cen in ministrstvo za okolje, a je komentarje poslalo le ministrstvo za finance. Na ministrstvu za okolje so obljubili, da nam bodo celovito informacijo posredovali danes.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Trošarine na kurilno olje so v preteklih petih letih eksplodirale in so danes za 245 odstotkov višje kot v začetku leta 2010, medtem ko so pri dizelskem gorivu za dobre tri odstotke nižje.

 

To se seveda pozna tudi pri končni ceni, ki je pri kurilnem olju 27 odstotkov višja kot pred dobrimi petimi leti, medtem ko je dizelsko gorivo dražje le dva odstotka. Kaj se dogaja?

 

Konec leta 2009 je takratni direktor direktorata za energetiko Janez Kopač napovedal, da se bodo cene kurilnega olja v desetih do 15 letih izenačile s ceno dizelskega goriva, to pa zato, da bi ljudje nehali uporabljati (umazano) kurilno olje za kurjavo in bi dosegli cilje glede izpustov.
Na ministrstvu za finance trdijo, da ministrstvo »na področju trošarinske politike na energente ne zasleduje cilja izenačenja cen dizelskega goriva in kurilnega olja«.

 

Trošarine, ki jih določajo v okviru svojih pristojnosti, pa se oblikujejo »z upoštevanjem ciljev ekonomske in okoljske politike vlade, trenutne gospodarske situacije, zahteve evropske zakonodaje ter višine drobnoprodajnih cen pogonskih goriv v sosednjih državah«.

 

Kaj je bilo odločilno za dvig trošarin na kurilno olje, niso odgovorili, izpostavili pa so, da je cena poleg prodajne cene brez dajatev odvisna še od »CO2 takse, prispevka za zagotavljanje prihrankov energije, prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, trošarine in DDV«. Te druge dajatve pa so v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor (okoljska dajatev na emisijo ogljikovega dioksida) in ministrstva za infrastrukturo (prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji  in iz obnovljivih virov energije – t. i. prispevek OVE in prispevek za zagotavljanje prihrankov energije – t. i. prispevek URE).

 

 

Končna cena je tako tudi rezultat ravnotežja med finančno, okoljsko in energetsko politiko vlade, pravijo na ministrstvu za finance.

 

 

Čeprav je dodatek za zagotavljanje prihrankov energije pri kurilnem olju 16-krat višji kot pri dizelskem gorivu, gre za šest centov razlike pri litru. Največja razlike je pri trošarinah, ki so na dizelsko gorivo slabih 42 centov na liter (v začetku leta 2010 so bile 43 centov), medtem ko so pri kurilnem olju pa dobrih 15, medtem ko so bile  pred dobrimi petimi leti le šest centov, še v začetku lanskega leta pa niti devet centov. Če bi trošarine ostale na tem nivoju, bi liter kurilnega olja danes namesto 83 stal 75 centov, kar je pri dva tisoč litrih 160 evrov razlike. 

Komentarjev 6
  • alibaba 15:37 08.oktober 2015.

    Greš na drva ali palete,je pol ceneje.

  • alibaba 15:36 08.oktober 2015.

    Prav imaš.Pa še kupiš jih lahko kjerkoli,celo na črno,pa naj se država jebe z svojimi trošarinami.

  • novispenjac 10:39 08.oktober 2015.

    smetim tu, ker je pri nekaterih člankih cenzura. v članku na desni piše, da je župan nemškega mesta prosil ilegalne migrante, naj v nemškem mestu, v katerega so prišli, upoštevajo pravila, ki veljajo za nemce. Članek pa je naslovljen "je ...prikaži več bilo tega treba?". Glede na fotografije stanja, ki ga migrantje pustijo za sabo, bi dejal da je tega vsekakor treba. Torej je stališče medijev, da se migrantje ne rabijo vklopiti v družbo?