Praznik dela. Že tradicionalno bo v ponedeljek gorelo po vsej Sloveniji, saj je dan pred 1. majem čas za kresovanja, ki bodo, kot je v navadi, poleg ognja ponujala pester glasbeni program, hrano in jedačo.
Na največjem letošnjem kresovanju na Rožniku pričakujejo 30 tisoč ljudi, saj je napovedano lepo vreme, če pa bo tako kot lani deževalo, bo prizorišče pokrito s streho. Prireditev bo trajala do treh zjutraj.
Ponedeljek za žur, torek za družine
Na Rožniku bodo v ponedeljek kres prižgali ob 21.30, prireditev pa bo ob 20. uri odprl slavnostni govorec Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS); sledil bo koncertni program, ki je naveden desno v 24vodniku. “Ponedeljkov večer bo tradicionalno bolj namenjen zabavi, torek pa bo bolj družinski, saj bomo začeli že ob 10.30. Govorec bo ljubljanski župan Zoran Janković, med drugimi bo nastopil partizanski pevski zbor, od poldneva do popoldanskih ur pa nas bodo zabavali Čuki,” nam je povedala Maja Kavec iz ZSSS.
Najprej božji, potem delavski praznik
Kresovanje na večer pred 1. majem je bilo pri nas znova uvedeno šele z delavskim praznikom, ki ga praznujemo od leta 1890, a brez prvotne bajeslovne vsebine kresa. S soncem in ognjem je namreč povezan karantanski bog Kresnik, za katerega legenda pravi, da je zlatolas in zlatorok junak, ki naj bi bil rojen s konjskimi uhlji ter ki naj bi prebival na Jutrovem v Deveti deželi in vlada na Svetovni gori.
Zaradi podobnosti besed Krstnik in Kresnik ter zaradi bližine svetnikovega goda je čaščenje poganskega Kresnika postopoma izpodrivalo čaščenje svetega Janeza Krstnika. Kresnikov mitološki cikel se je deloma prenesel v izročilo svetega Janeza Krstnika ali Šentjanža, zato denimo ob njegovem godovanju 24. junija zagorijo šentjanževski kresovi.
