Slovenija
20425 ogledov

Pozor, tudi lisičke in jurčki so lahko nevarni. Težave tudi več tednov potem

Katarina Grabnar Apostolides, gobe Žurnal24
Gobe so mojstrice biokemije. Lahko zdravijo, lahko omamijo, lahko ubijejo. Celo jurčki in lisičke nam lahko povzročijo težave, mnogokrat smo za te krivi sami. Tako se jim lahko izognete.

Gobarska sezona je v tem času v polnem teku, čeprav je bilo letošnje poletje po besedah Bojana Arzenška iz Gobarskega društva Kranj veliko bogatejše, kot je bil začetek jeseni, kar je nenavadno, saj je 80 odstotkov gob jesenskih. Na rast po besedah strokovnjaka vpliva veliko stvari, celo lunine mene in podnebne spremembe. Zaradi globalnega segrevanja se tudi pri nas na nekaterih območjih pojavljajo nove vrste, ene izginjajo, druge pa postajajo pogostejše.

Pozor: Težave lahko nastopijo tudi več tednov pozneje

Gobe predstavljajo razmnoževani del glive, skupaj z micelijem pa celo glivo. V Sloveniji je približno 5000 vrst gob oziroma gliv. Po besedah Arzenška je užitnih približno 1000 primerkov, 20 pa je smrtno nevarnih, mednje spadajo zelena mušnica, koničasta mušnica, pomladanska mušnica, obrobljena kučmica, poljska koprenka. Pri slednji se težave lahko pojavijo tudi do tri tedne pozneje, ko se niti ne spomnimo več, da smo jedli gobe … V tem pogledu je "hinavska" tudi izjemno smrtonosna zelena mušnica, pri katerih se prvi znaki nelagodja lahko pojavijo tudi do 48 ur pozneje. Takrat je za osebo ponavadi že prepozno, saj pride do akutne odpovedi jeter. Paziti se je treba tudi zelenkaste kolobarnice, saj je v velikih količinah smrtno strupena. Ker strup začne razkrajati gladke mišice, pride do odpovedi srca. Poznamo tudi gobe, ki sprožijo alergijsko reakcijo. Ena takih je navadna podvihanka. Ko jo zaužijemo prvič, nam ni nič, ko jo zaužijemo drugič, pa nastopi avtoimunski odziv telesa.

Pravila varnega gobarjenja

Slovenci smo gobarski narod, kar pa ne pomeni, da vsi poznamo pravila varnega gobarjenja. 

  • Gobe nosimo v košari in ne v vrečki. Razlogov je več, med drugim tudi to, da košara omogoča širjenje trosov, ki padajo iz nje. S tem gobi pomagamo, da se razmnožuje naprej. Drugi razlog je, da zmanjšamo možnost zastrupitve. Če imamo v vrečki gobe, ki se znojijo, potem se v teh pogojih hitro pojavijo plesni in bakterije in zelo hitro užitne gobe postanejo strupene.
  • Gobe zasukamo in cele izruvamo iz zemlje, tako jih bomo lažje določili. Luknjo zakrijemo z listjem, da sonce in veter ne izsušita micelija.
  • Če se dotaknemo strupene gobe ali smrtno strupene gobe, si roke obrišemo v mah, ki je antiseptičen. 
  • Previdno s priročniki za prepoznavanje gob. Iz fotografij ni vedno dobro razvidno, za katero gobo gre. 
  • Gobe je treba videti, povohati, kdaj tudi poskusiti. Niso vse gobe, ki ne pečejo, užitne. To velja samo za golobice. Tisti, ki so preživeli zastrupitev z zeleno mušnico, so povedali, da je zelo dobrega okusa. Prav tako se ne oziramo na to, ali je gobo pogrizla kakšna žival. 
  • Gobe z rdečega seznama pustimo pri miru. Teh je 111, od tega jih je 41 zaščitenih.
  • Gob ne nabiramo na onesnaženih območjih, na primer ob cestah ali smetiščih. Gobe hiperakumulirajo snovi, zaradi katerih tudi užitna goba postane neužitna. Zanimivost: Zaradi katastrofe v Černobilu so še zdaj nekatere gobe prizadete, na primer kostanjevke, modrolistne golobice, cigančki, ježki.
  • V gozdu ne puščamo smeti.

Katarina Grabnar Apostolides, gobe | Avtor: Žurnal24 Žurnal24
"Ko govorimo o varnem nabiranju, je pomembno, da se ne oziramo samo na sebe, ampak tudi na gobe, ker brez gliv tudi nas ne bi bilo," poudarja mikologinja in determinatorka gob, Katarina Grabnar Apostolides, soavtorica knjige Zadnja vijolična bledivka. "Knjiga ni gobarski priročnik. Je moja biografija prepletena s čarom mikologije. Knjiga je namenjena spodbujanju dobrih odnos med ljudmi in glivami. Upam, da bo knjiga komu pomagala, da najde neko strast – ni nujno, da so to gobe. Pomembno je, da imamo v težkih trenutkih nekaj, kar nas veseli in na kar se lahko upremo. Pri meni so to bile glive," pove strokovnjakinja, ki se je s pomočjo gob izvila iz prijema drog. "Vedno sem jih doživljala kot neka magična bitja. Od mikoriznih gob se lahko naučimo to, da je življenje v simbiozi pomembno za vse partnerje. Trohnilke, ki živijo od mrtvih substratov, pa nas učijo, da je smrt del življenja," poudarja naša sogovornica, ki jo najbolj fascinirajo podobnosti med glivami in ljudmi. "Njihov micelij je po plastovitosti in zapletenosti primerljiv z našimi možgani. Micelij je mreža, po kateri se pretakajo kemikalije, podobne človeškim nevrotransmitorjem. Z njimi si delimo vsaj en nevrotransmitor, DMT. Z glivami si delimo 50 odstotkov DNK. Glive so bile prva bitja na planetu. Njihova inteligenca je zato neprimerljiva z našo."

 Gobe lahko gojite doma

Imamo rdeči seznam gliv Slovenije, na katerem je 111 vrst, od tega je 41 zavarovanih. Nabiranje teh je kaznivo. "Treba ja paziti nanje. Zelo veliko naredijo za nas. Če jih ne bi bilo, tudi nas ne bi bilo," pravi Grabnar. Tudi zato so tako pomembne farme gob, kot je Gobnjak, ki gojijo zaščitene gobe in tako poskušajo ublažiti vdor človeške roke v gozd. Pri njih lahko kupite zdravilne gobe, kot sta resasti bradovec ali bukov ostrigar, dobite pa tudi vse, kar potrebujete, če bi želeli gobe gojiti na svojem vrtu. Primož Turnšek, magister mikrobiologije, ki sodeluje z Gobnjakom, pravi, da obstaja ogromno raziskav, ki potrjujejo zdravilne učinke gob. V Evropi ji še ignoriramo, v Aziji pa si ljudje z njimi pomagajo že stoletja. A nekoč smo bili tudi v Evropi "naprednejši". Pri mumiji Ötzi, ki je bila odkrita v italijanskih Dolomitih in je bila stara več kot 5000 let, so namreč odkrili dve gobi - brezovo odpadljivko, ki je zdravilna, in kresilno gobo, ki bi jo lahko označili za primitiven vžigalnik.

Katarina Grabnar Apostolides, gobe | Avtor: Žurnal24 Žurnal24

Kako začeti z gobarjenjem? 

Če pa bi raje kot na vrt po gobe odšli v gozd, se držite pravila, da uživamo le gobe, ki jih dobro poznamo. Priporočljivo je, da se začetniki priključijo gobarskemu društvu, teh je v Sloveniji več kot 20, ali dobremu poznavalcu gob iz lokalnega okolja. Gobe je treba spoznavati postopoma. "Največja napaka, ki jo delamo, je ta, da pobiramo vsepovprek in gobe šele doma dobro pogledamo," pravi Arzenšek, ki svetuje, da je treba gobo odtrgati in dobro pregledati vse značilnosti. Pri determiniranju gob se nikoli ne zanašamo na barvo. "Žolčasti grenivec pogosto zamenjajo z jurčkom, a je manjši in nima rdečkaste barve trosovnice, tudi bet je različen," opozarja na zelo pogosto napako ljubiteljskih gobarjev.

Kot določa pravilnik o varstvu gozdov, lahko posameznik za lastne potrebe na dan nabere največ 2 kilograma gob, sicer vas lahko doleti kazen. Kazen boste plačali tudi, če boste gobe nosili v vrečki ali nabirali zaščitene gobe. Z uživanjem gob, ki so zelo hranilne, še zlasti priljubljene so med vegetarijanci, saj so nekatere odličen nadomestek za meso, pa ne smemo pretiravati, pravijo naši sogovorniki. V povprečju je dovolj, če na našem krožniku pristanejo enkrat na teden. Shranite jih lahko v zamrzovalniku, a šele po tem, ko ste jih blanširali. 

Komentarjev 6
  • Ender3 18:37 27.september 2023.

    Kaj pa nore gobe.? Bojda imajo velik potencial pri zdravljenju depresije. Morda bodo celo klujčni člen v osnovni prehrani človeštva. Toliko o zarečenem kruhu..

  • Avatar lu.ckyss
    lu.ckyss 09:02 27.september 2023.

    Prodam sadike jurčkov, cepljene na osnovi zelene mušnice..Dostava v klet Trstenjakove je brezplačna..:)

  • Avatar Leon
    Leon 07:56 27.september 2023.

    V Sloveniji rastejo predvsem nore gobe . Kaj vse si bodo izmislili spletni bluzerji.