Slovenija
52 ogledov

Tudi na Dobu brez hrane

Dob Boštjan Tacol
Letos pri nas že 17 gladovnih stavk. V slovenskih zaporih stavkajočih ne silijo v umetno hranjenje.

V zadnjih petih letih je bilo v slovenskih zaporih in v Prevzgojnem domu Radeče kar 150 gladovnih stavk. 63 ljudi je gladovno stavkalo, da bi opozorili na svoje nestrinjanje z odločitvami oziroma postopki sodišča, 49 pa jih je nehalo jesti, ker se niso strinjali s postopki zavodov. Največ gladovnih stavk v zadnjih petih letih, 42, je bilo sicer leta 2010.

Brez hrane tudi več mesecev

"Zahteve vsake posamezne zaprte osebe so bile zelo različne, povezane z osebnimi težavami in okoliščinami," pravijo na Upravi republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS).
Posamezne gladovne stavke so trajale od nekaj dni do več mesecev. "Prav tako so bile različne glede načina izvajanja, nekateri so odklanjali samo zavodsko hrano," pojasnjujejo na URSIKS.

Gladovno stavko uradno opredeli pristojni zdravnik, "ki zaprto osebo tudi pouči o posledicah odklanjanja hranjenja. Zdravnik ima tudi vlogo, da zaprto osebo, ki gladovno stavka spremlja in jo opozarja na škodo, ki jo bo utrpel na svojem zdravju," še pravijo na URSIKS, kjer dodajajo, da je bilo v slovenskih zaporih do zdaj malo resnih gladovnih stavk.

Prisilno hranjenje tudi po pol ure

Gladovne stavke so sicer eden izmed pogostih načinov, kako na pomanjkanje pravic opozarjajo zaporniki po vsem svetu. Pred dnevi je po več kot enomesečni gladovni stavki grški anarhist Kostas Sakkas dosegel, da mu je država omogočila, sicer proti plačilu visoke globe, končanje nezakonitega pripora, ki je trajal od decembra 2010. 

Že več kot 150 dni pa gladovno stavka 106 od 166 zapornikov v ameriškem oporišču Guantanamo. Zaradi muslimanskega svetega meseca ramazana jih bodo 45 prisilno dvakrat dnevno hranili ponoči. Zaporniške oblasti sicer trdijo, da število gladovno stavkajočih med ramazanom strmo upada, in da je zdaj na gladovni stavki le še polovica priprtih, a njihovi odvetniki te trditve izpodbijajo.

Odločitev o nočnem hranjenju je sicer le sol na rano, saj prisilno hranjenje poteka tako, da zapornike privežejo na stol, jim v nos vtaknejo cevke in nato 20 do 30 minut hranijo. Številni morajo po poročanju Guardiana ostati privezani tudi do dve ure, da rentgenski posnetek pokaže, da je hrana prišla do želodca.

Borci za človekove pravice so postopek in oporišče, kjer je večina zaprtih brez obtožnice ali sojenja, že večkrat označili za mučenje in kršenje človekovih pravic.

Komentarjev 1
  • Fertel 22:11 20.julij 2013.

    Kateri stavka - Janša, Zidar, Černigoj, Hilda, Šrot, Bavčar... Lahko bi napisali....