Slovenija
5 ogledov

Tudi v Sloveniji imamo gete

Žurnal24 main
Spomin na žrtve holokavsta nosi odgovornost, da s tišino in neukrepanjem nikoli ne smemo biti sokrivi za take dogodke, je bilo slišati na slovesnosti ob spominu na množičen poboj.

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta po sklepu Generalne skupščine ZN vsako leto obeležujemo 27. januarja, na dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Po nepopolnih podatkih je bilo tja deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od teh jih je 1351 umrlo, je danes spomnila glavna govornica, direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.

Danes je živih še okoli 30 slovenskih internirancev, pa je na slovesnosti dejal predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenija Janez Alič. Pet jih s predsednikom republike Borutom Pahorjem odhaja na Poljsko, kjer bo v torek spominska slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz.

Vsega skupaj je med letoma 1940 in 1945 v taborišču umrlo 1,1 milijona ljudi, od tega milijon judov iz različnih evropskih držav. Vseh žrtev holokavsta med drugo svetovno vojno je okoli šest milijonov.

Delitve se nadaljujejo 

Tako tisti, ki so umrli, kot preživeli so skupaj s partizanskimi borci, aktivisti, izgnanci in ukradenimi otroci prispevali k osvoboditvi izpod okupatorja, njihovo delo pa so leta 1991 dokončali osamosvojitelji, je zbranim v govoru dejal Alič. Danes imamo svojo državo, a ni nam najbolje, je nadaljeval. Pesti nas gospodarska kriza, je spomnil Alič, ki se mu zdi še huje, da so na dnevnem redu prepiri med levimi in desnimi, delitve na rdeče in bele.

"Nekateri poskušajo spremeniti našo slavno zgodovino, zagovarjajo kolaboracijo, postavljajo domobranske spominke, zaničujejo partizanski boj, pljuvajo po rdeči zvezdi - simbolu partizanskega boja - , kar naprej iščejo kosti tujih vojakov in pojavljajo se postrojevanja, nekakšne paradržavne enote," je še naštel Alič.

Auschwitz je bil izraz ideologije, ki se je lahko uresničila, ker so jo podpirali zakoni, vlade, institucije, industrija in mnogi navadni ljudje, je danes poudarila Poselova. Ob tem verjame, da si tudi ob vsem vedenju in poslušanju pričevanj ne moremo predstavljati na eni strani trpljenja vseh, ki jih je vojna doletela na njihovih domovih, pognala v boj, izgnanstvo in begunstvo, v zapore in koncentracijska taborišča, in na drugi strani njihovega poguma in moči. Danes naš spomin in poklon velja vsem njim, je dejala.

"Vsi mi, ki nam te izkušnje ostajajo prihranjene, zmoremo še toliko manj doumeti moč, ki ste jo interniranci in borci premogli. Kot je bil nezlomljiv vaš duh, je neizmerno naše spoštovanje in naša hvaležnost," je dodala Poselova. Zato je prepričana, da nikoli ne smemo pozabiti, kaj smo videli in slišali in nikoli ne sme biti prostora, da bi gledali stran in ne bi ukrepali.

Opozorilo na Rome v slovenskih "getih"

Pa vendar nam povojna zgodovina in tudi sedanjost po njenih besedah kažeta drugačno sliko. "Nismo zmogli preprečiti Ruande ali Srebrenice, Darfurja ali Sirije; v zadnjih tednih je število beguncev v svetu preseglo 50 milijonov - nov žalostni vrh po drugi svetovni vojni. Poboje militantne skupine Boko Haram zgolj nemočno spremljamo in čaka nas nova preizkušnja odziva na napade na Charlie Hebdo," je dejala.

Tudi Slovenija zmore narediti več, je prepričana, saj 70 let po sistematičnem iztrebljanju Romov, "živijo številni Romi v Sloveniji še vedno v getih, v naseljih, ločenih od neromskih, brez povezav z javnim prevozom, v številnih primerih brez vode in elektrike". Gre za odrekanje človekovega dostojanstva, prav tako kot spodkopavanje pravic delavcev ali sprejetost revščine kot neogibnega dela sodobne družbe, je še omenila. Reševanje teh problemov pa se po njenem prelaga na pleča solidarnosti ljudi skozi humanitarne organizacije.

Prireditev, ki je letos potekala v soorganizaciji z Judovsko skupnostjo v Sloveniji in Zvezo romskih skupnosti Umbrella - Dežnik, so pospremili številni pevski nastopi, recitali spominov preživelih in glasba. Poleg Pahorja, preživelih internirancev in njihovih sorodnikov so na slovesnost prišli še evropska poslanka Tanja Fajon iz SD, dolgoletni, zdaj že nekdanji poslanec SD Miran Potrč in častni predsednik ZZB za vrednote NOB Janez Stanovnik.

Komentarjev 2
  • Senior 11:27 25.januar 2015.

    Pahor ni normalen.Zakaj je povabil samo tri zapornice? Če je že nameraval povabiti preživele, bi moral vseh 30, ali pa nobene. Ali Slovenija sploh ima predsednika, ki stalno preseneča s svojimi dejanji! Hlapec ostane hlapec.

  • dragec 17:08 24.januar 2015.

    Ko pride Janša in njegova SSDSS in ko zaživi "nacionalizen" na oblast - Romi?????