To po njihovem mnenju na dolgi rok državi lahko prinese zgolj škodo. V društvu se na predsednika
republike obračajo zaradi pomena, ki ga ima narava spora med sodniki in predstavniki vlade za
državo kot celoto.
"V tem sporu, ki smo mu priča v javnosti in ki se prav v teh dneh zaostruje do skrajnih meja,
namreč ne gre za običajen spor med delodajalci in delojemalci ali za spor dveh interesnih
skupin," je zapisal predsednik društva
Boštjan Škrlec.
"V tem sporu gre za mnogo hujši konflikt, ki zadeva samo bit pravne države in temeljna
razmerja vsake demokratične družbe. Gre namreč za spor med dvema samostojnima vejama oblasti, in
nadaljnje zaostrovanje tega spora bi utegnilo prinesti pogubne posledice za delovaje vseh sistemov
za zagotavljanje reda in pravičnosti v državi," je poudaril.
|
Minister za javno upravo številne in tehtne argumente sodnikov in tožilcev odpravlja tako rekoč z zamahom roke. |
|
''Izvršilna veja oblasti je izrazito dominantna''
Opozarja, da je spor lahko zelo škodljiv tudi zato, ker ne gre za spor dveh enako močnih vej oblasti, ampak je izvršilna veja oblasti v izrazito dominantnem položaju. "Ne le, da izvršilna veja oblasti predlaga zakonodajni veji sprejem zakonskih instrumentov, ki določajo plače in okvir delovanja zakonodajne veje oblasti, ampak ima izvršilna veja oblasti v rokah tudi številne vzvode, s katerimi lahko po upravni in finančni poti vrši pritisk na sodno vejo oblasti."
"Vse to pa je še posebej skrb vzbujajoče zaradi odnosa, ki ga izvršilna veja oblasti v tem sporu izkazuje drugi veji oblasti. Minister za javno upravo namreč številne in tehtne argumente sodnikov in tožilcev odpravlja tako rekoč z zamahom roke in vztrajno zavrača tudi najmanjšo možnost ponovnih usklajevanj, ob tem pa istočasno praktično vsem drugim skupinam javnih uslužbencev, če le izkažejo določeno stopnjo odločnosti pri doseganju svojih zahtev, uspešno ponuja najrazličnejše kompromisne predloge za ureditev plač," navaja Škrlec.
|
Plačno reformo v javnem sektorju bomo speljali do konca. Zdaj je tik pred koncem in prav gotovo ne bomo dovolili, da se tik pred koncem razsuje. Gregor Vizjak |
|
"Gre za pogosto izraženo željo sindikatov, da bi se z njimi pogajali predvsem resorni ministri, ker sindikati, v tem primeru pa tožilci, mislijo, da na ta način lahko dosežejo razbitje plačnega sistema," je v odzivu na poziv društva tožilcev, da bi usklajevanja prepustil resornemu ministru, dejal minister za javno upravo Gregor Virant. Dodal je, da ne bo pristal na to, da bi usklajevanja za tožilce in sodnike prevzel pravosodni minister Lovro Šturm.
Vlada se po Virantovih besedah še vedno zavzema za enotni plačni sistem. "Plačno reformo v javnem sektorju bomo speljali do konca. Zdaj je tik pred koncem in prav gotovo ne bomo dovolili, da se tik pred koncem razsuje," je poudaril. Ob tem je spomnil, da so se s sodniki in tožilci usklajevali več mesecev v drugi polovici lanskega leta, preden so zakon o sistemu plač v javnem sektorju poslali v DZ.
Türk je seznanjen z zaskrbljenostjo tožilcev
Predsednik republike Danilo Türk je že aprila v DZ poudaril, da je potreben temeljit premislek o tem, ali je zamišljeni sistem nagrajevanja sodnikov, ki so ga sami zavrnili kot nezaželenega, v resnici tisti, ki ustrezno prispeva h kakovostnemu in uspešnemu zagotavljanju sodne funkcije, je urad predsednika republike odgovoril tožilskemu društvu.
Urad je v odgovoru Društvu državnih tožilcev Slovenije zapisal, da je seznanjen z zaskrbljenostjo tožilcev. "O vprašanju zagotavljanja učinkovitega dela sodne veje oblasti in pravosodja v celoti je predsednik republike spregovoril tudi v svojem nastopu pred poslanci DZ 24. aprila," navaja urad.
Predsednik republike se zavzema, da bi se to vprašanje razjasnilo v strpnem in konstruktivnem dialogu med vlado in predstavniki pravosodja, je še zapisal urad.
