Depeša. “Med pogovorom smo opozorili, da smo po pogovorih z notranjim ministrstvom dobili vtis, da bi morala Slovenija za sprejem zapornikov (iz Guantanama, op. p.) spremeniti zakonodajo. Pahor je znova zatrdil, da si bo prizadeval za sprejem, toda v pogovoru na štiri oči je uspeh s sprejemom zapornika nežno, a nedvoumno povezal s srečanjem pri predsedniku Obami,” je obisk Boruta Pahorja na ameriški ambasadi 30. decembra lani opisal Bradley Freden, bivši ameriški odpravnik poslov v Sloveniji.
Danilo Türk, predsednik republikeTovrstno dogovarjanje, če se je res dogajalo, je neprimerno ter neskladno z načeli in interesi slovenske zunanje politike.
Dokument je zjutraj objavil španski El País. Po naših informacijah so Američani debelo gledali že, ko se je Pahor, menda na poti s kosila na ruski ambasadi, pri njih sploh pojavil. Ni namreč v navadi, da bi premierji hodili na obiske na tuje ambasade, saj je to stvar zunanjih ministrstev.
Türk oster do Pahorja
Pahorjev kabinet je trdi, da se "vprašanje njegovega obiska pri predsedniku ZDA Baracku Obami ni nikoli povezovalo s sprejetjem ujetnikov iz zapora v Guantanamu".
Ostro pa se je odzval predsednik republike Danilo Türk, ki je ponujanje uslug v zameno za srečanje z Obamo, če se je res dogajalo, označil kot neprimerno ter neskladno z načeli in interesi slovenske zunanje politike.
Odzivi doma. Prvak opozicijske SDS Janez Janša od tožilke Branke Zobec Hrastar pričakuje, da bo zaradi dogovarjanja zoper Pahorja napisala obtožni predlog. Predsednica LDS Katarina Kresal se Pahorjevih obljub ni dotaknila, temveč je zapisala, da jo skrbi Janšev odziv, saj je tožilcu odredil, koga naj obdolži katerega kaznivega dejanja. Prvaka SLS Radovana Žerjava pa skrbi Pahorjevo barantanje z ZDA.
Obljubil posel v NEK2
V Frednovem poročilu piše tudi, da naj bi Pahor, čeprav je bila na mizi še francoska ponudba, na obisku vnaprej favoriziral posel Westinghousa pri gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK2).
O tej obljubi bo razpravljala tudi protikorupcijska komisija in presodila, ali jo je treba preiskati.
Afera Cablegate odmeva po svetu
Guantanamo. ZDA naj bi poleg Slovenije za sprejem zapornikov iz zapora v Guantanamu trgovale še vsaj z Kuvajtom, Jemnom, Španijo in Belgijo. Zadnjima naj bi obljubljale večjo moč znotraj EU.
Kitajska in Koreji. Kitajska naj bi bila nezadovoljna s severnokorejskimi oblastmi. Pripravljena naj bi bila sprejeti združitev Korej s sedežem v južnokorejskem Seulu.
Pohvale in pritožbe. Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je objavo depeš označila kot "napad na vse države sveta". Drugače pa misli venezuelski predsednik Hugo Chávez. Ta je Assangeju čestital za “razgaljenje imperija”, Clintonovo pa pozval, naj odstopi.
Soseda. Afera Cablegate na Hrvaškem, ki jo obravnava več kot dva tisoč depeš, pravih razkritij še ni prinesla. Več depeš naj bi bilo napisanih v času vrnitve nekdanjega premierja Iva Sanaderja v politiko. ZDA so od hrvaških diplomatov v New Yorku sicer zbirale tudi DNK in prstne odtise.
