V šolskem letu 2018/2019 je bilo po podatkih statističnega urada v osnovnih šolah zaposlenih 18.358 učiteljev, v srednjih šolah pa 6087. Podatki kažejo, da je učiteljev pri nas dovolj, da po opažanjih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ravnatelji težje poiščejo določene profile učiteljev - denimo učitelje za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, učitelje računalništva in informatike, v določenih predelih Slovenije tudi učitelje razrednega pouka in prvega tujega jezika.
Mnenja o tem, ali so učitelji pri nas preveč obremenjeni, so v javnosti, kot rečeno deljena, med učitelji pa prevladuje predvsem prepričanje, da je slednje odvisno od tega, za kakšen profil učitelja gre. Pregovorno naj bi bili manj obremenjeni učitelji telovadbe, tehničnega pouka in podobno, bolj pa denimo učitelji matematike, slovenščine in podobno. Precej več dela naj bi imeli tudi učitelji razredniki.
Delovnik učitelja se ne konča, ko odzvoni zadnja ura
Učiteljica na osnovni šoli in predsednica Slovenskega društva učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia Janja Čolić pravi, da v javnosti pogosto prevlada prepričanje, da se učitelju delovnik konča z zadnjo uro na urniku. "A se marsikdo ne zaveda, da za načrtovanje preproste kratke ure in za izpolnjevanje dokumentacije včasih porabimo več časa, kot za samo izvedbo ure. Poleg tega moramo poleg poučevanja opraviti še celo vrsto dodatnih nalog, kot so pisanje poročil, dežuranje, sodelovanje v raznih projektih, spremljanje učencev na tabore in podobno," opozarja. Nasploh so po njenem mnenju učitelji v mislih s šolo in učenci 24 ur na dan.
Nekdanja učiteljica: Veliko administracije je namenjene sami sebi
Posebej jih obremenjuje različna administracija, navajajo učitelji. "Postali smo administrativni delavci," pravi Čolićeva.
Prevelika administrativna preobremenjenost se po besedah nekdanje učiteljice Pavline Ošlak izraža predvsem skozi kopico poročil, ki jih morajo pisati učitelji, posebej razredniki, in skozi natančno popisovanje vsega, kar delajo. "Kljub temu, da ima vsak učitelj določeno, koliko pedagoških ur ima tedensko, mora ta čas še vedno posebej dodatno evidentirati, kar je nesmisel," pravi. Pri tem jo je kot učiteljico najbolj obremenjevalo to, da se zdi, da je veliko teh stvari namenjenih samim sebi. "Pogosto namreč ni znano, kaj naj bi sploh pisali v poročila, nemogoče tudi je, da bi lahko ravnatelj vsa poročila prebral," pravi. Zato bi bilo po njenem mnenju veliko bolje, če bi bilo poročil manj, tista, ki bi bila, pa da bi imela točno določen namen.
Velikemu delu administracije bi se po njeni oceni lahko izognili tudi, če bi šole in učitelji uporabljali tehnologijo, ki je na voljo. "A veliko učiteljev se na tem področju ne izobražuje. Veliko šol na primer tudi še vedno nima e-asistenta, ki je nadomestil dnevnik, tam kjer ga imajo, pa ponekod poleg elektronskega dnevnika hkrati še vedno vodijo tudi klasični dnevnik, kar je izguba časa," pravi. Čolićeva pa dodaja, da bi bil potreben tehten premislek, kaj resnično doprinese k bolj kakovostnemu delu učitelja in kaj je zgolj formalnost, "da nas administracija ne bi obremenjevala bolj kot samo delo".
Obremenjenost učiteljev, tudi slovenskih, je sicer med drugim preverjala lanska Mednarodna raziskava učenja in poučevanja TALIS, ki jo je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V njej so učitelje med drugim vprašali, za kaj porabijo čas v tipični šolski uri in na delovnem mestu nasploh. Rezultati za slovenske učitelje so pokazali, da za administrativne naloge porabijo osem odstotkov učne ure, kar je po navedbah ministrstva za izobraževanje podobno povprečju držav članic OECD. Nekoliko nad povprečjem OECD pa so, ko gre za administrativne naloge v okviru celotnega delovnega časa. Za te porabijo 50 minut na teden več, kot je povprečje v OECD. Na ministrstvu ob tem pravijo, da bo treba te podatke primerjati s podatki iz drugih raziskav in po potrebi pripraviti ukrepe.
Zupančič: Učiteljem je treba bolj zaupati
V zadnjih letih učitelji pogosto opozarjajo tudi na pomanjkanje njihove avtonomije. Slednje se po besedah nekdanjega uradnika na ministrstvu za izobraževanje Borisa Zupančiča kaže predvsem v tem, da mora učitelj pogosto pojasnjevati, zakaj je pri poučevanju uporabil določeno metodo, zakaj je nekoga sankcioniral ali mu dal slabo oceno, posebej če se kdo pritoži. V tem primeru se namreč učitelj pogosto znajde v dolgotrajnih postopkih, v katerih mora pojasnjevati svojo odločitev in se zagovarjati, namesto da bi mu zaupali, da je naredil tako, kot je najboljše za učenca, pravi Zupančič.
Da so lahko takšni postopki za učitelja precej naporni, pa opozarja Čolićeva: "Vsakodnevno sprejemanje pravilnih odločitev je izčrpavajoče že samo po sebi, še toliko težje pa je, če ti pri tem na vratu vedno visi grožnja 'vsevednih' staršev ali inšpekcije."
Tudi zato Zupančič poziva, da bo treba več narediti na tem, da bomo vsi skupaj učiteljem bolj zaupali, "da bomo zaupali njihovemu znanju in kompetencam". V ta namen med drugim predlaga sprejetje ustreznega državnega dokumenta, s katerim bi tudi na deklarativni ravni izrazili zaupanje v učiteljevo strokovnost in delo.
dezurni@zurnal24.si
Malo bluzijo. Učencev v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji je okrog 250.000. Torej okrog 10 na učitelja. In to naj bi bila obremenjenost?? Halo, zbudite se! Plačo si je potrebno včasih tudi zaslužiti, mar ne??
Naj ne jamrajo preveč, ampak naj pomislijo na druge, ki za pol manjšo plačo GARAJO 10-12 ur na dan. Sicer naj pa stopijo skupaj in naredijo revolt.