Slovenija
3 ogledov

"Udarniški časi mimo"

Bojan Šrot se bo za stolček župana potegoval že četrtič. V tem vidi dobre in sla Žurnal24 main
Bojan Šrot. Kandidat stranke SLS za župana Mestne občine Celje.

Ali bi kot župan poročali tudi istospolne partnerje?
Po navadi sploh ne poročam; le izjemoma, na posebno prošnjo para. O tem bom razmišljal šele, ko bo in če bo treba, torej če bo zakon sprejet.

Pravnik, oče in ljubitelj alpinizma
Bojan Šrot.
Kot kandidat stranke SLS je bil za župana Celja prvič izvoljen leta 1998. Po poklicu je pravnik, oče sina in hčerke, dvakrat poročen in tudi dvakrat razvezan. Rad bere knjige, se sprehaja v naravi in nabira gobe. Rad ima tudi živali. Poleg tega je športnik, zaljubljen v alpinizem, smučanje in tudi bordanje.

Za župana se boste potegovali že četrtič. Je to prednost ali še večja odgovornost do občanov in občank?
Oboje. Prednost zato, ker te ljudje že poznajo, prav tako poznajo tvoje delo, po drugi strani pa tudi odgovornost, ki jo prinaša funkcija sama. Vsak, ki se za to odloči, verjetno prej temeljito razmisli.

Iz krajevnih skupnosti opozarjajo, da se čutijo zapostavljene, da ste pozabili na njihovo infrastrukturo in da se zanje namenja premalo denarja. Kaj jim odgovarjate?
Da to ne drži. Imajo svetnike v mestnem svetu, prek katerih lahko vplivajo na odločitve, seveda pa morajo sami izpostaviti konkretne projekte, ki se jim zdijo nujni. Udarniški časi pa so minili, danes se vse dela po tehtnem premisleku in skrbnem predhodnem načrtovanju.

Državi ste ponudili roko, da bi vendarle rešili protipoplavno varnost.
Skrb za vode je v pristojnosti države, in tudi če bi hoteli, vsega ne bi mogli postoriti na lokalni ravni. Se je pa kanalizacijski sistem s črpališči v tokratni poplavi izkazal za primeren protipoplavni ukrep. Zdaj me bolj skrbi, kaj bo z gradnjo suhih zadrževalnikov, ki niso v naši domeni. Vsekakor bi bila velika škoda, če bi država zamudila rok za črpanje denarja iz kohezijskih skladov, a kolikor vem, denar za to je.

Skrb za vode je v pristojnosti države.
Bojan Šrot

Brezposelnost je v Celju višja od slovenskega povprečja, 12-odstotna. Kje vidite potencial za morebitna nova, kakovostna delovna mesta?
Imamo nekaj tehnoloških središč, na katera je ministrstvo za gospodarstvo pozabilo. Tudi nekateri razpisni pogoji so za lase privlečeni, predvsem pa so vprašljive zahtevane bančne garancije, ki jih marsikdo ne more dobiti. Nekateri pozabljajo, da ti centri niso namenjeni kovanju dobička, temveč lahko določenim družbam pomagajo predvsem z znanji.

Bo tudi Celje – po vzoru Velenja – dobilo brezplačne lokalce?
Ne, to ne. Zagotovo bomo uvedli mestni krožni promet, predvsem pa ljudi spodbujali k uporabi koles in drugih ekološko manj spornih vozil. Razmišljamo tudi o ekološki taksi službi, predvsem pa o obvoznici, ki bo razbremenila magistralki vzhod-zahod in sever-jug, kar bi koristilo tudi izboljšanju zraka.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.