Slovenija
15965 ogledov

Umik izvršbe: taki stroški so ga doleteli

razno 08.05.13. denar, euro, stetje, bankovci, A bank employee counts Euro notes zurnal24.si
Zaradi dolga je šel v izvršbo, a je dolžnik nato dolg plačal, zato postopka ni nadaljeval. Zdaj mora plačati dolžnikovega odvetnika.

Naš bralec, direktor manjšega podjetja, je šel v izvršbo deset tisoč evrov na podlagi verodostojne listine. Čeprav je dolg obstajal, je dolžnikov odvetnik napisal ugovor in sodišče je izvršbo ustavilo. Ni mu ostalo drugega, kot da vloži tožbo. Še preden je plačal sodno takso, pa je dolžnik dolg, za katerega je prej trdil, da ga ni, poravnal.

Dolga ni, zakaj bi tožil

Ker je bil dolg poravnan, se mu ni zdelo upravičeno, da dolžnika toži, zato takse ni plačal, kar sodišče razume, kot da je tožbo umaknil. Zdaj je od sodišča dobil sklep, da mora dolžnikovemu odvetniku plačati skoraj 300 evrov stroškov, ki jih je ta imel s pripravo (neupravičenega) ugovora na izvršbo. Sodišče je v sklepu zapisalo, da mora po določbi 1. odstavka 154. člena zakona o pravdnem postopku stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni strani povrniti stroške postopka. Ker je bralec umaknil tožbo, pomeni, da v njej ni uspel.

Bralec ne razume, ali bi res moral vztrajati pri tožbi za dolg, ki je bil že plačan. A kot kaže, bi sodišče le moral obvestiti, da je dolg poplačan.

Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da je splošno pravilo pravdnega postopka, da stroške nosi tista stranka, ki v sporu ni uspela. 

V konkretnem primeru je to bralec, saj je umaknil tožbo in torej v pravdnem postopku ni uspel. A obstaja tudi izjema.

To je poseben primer

"Kot posebno pravilo je za primer umika tožbe v 158. členu ZPP določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek," izpostavljajo na ministrstvu.

V tem primeru bi našemu bralcu ne le ne bi bilo treba plačati odvetnika nasprotne strani, ampak bi mu pripadalo še povračilo stroškov od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe. A žal te možnosti nima več, saj je rok za pritožbo na sklep sodišča že potekel, račun dolžnikovega odvetnika pa je že plačal.

Če bi pri tožbi vztrajal ne glede na to, da je bil dolg poplačan, pa bi mu sodišče lahko naprtilo plačilo stroškov nasprotne strani, saj mora stranka "ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi".

Da izplen ni verjeten, ni upravičen razlog za umik

Ne bi pa se mogel stroškom za dolžnikovega odvetnika izogniti znanec, ki je vložil izvršbo zoper najemnika, ta je ugovarjal. Znanec pa je nato izvedel, da je pred njim v vrsti za izterjavo še kup drugih, premoženja pa nobenega, zato tožbe ni vložil. Tudi njemu je sodišče poslalo račun za dolžnikovega odvetnika, ki je spisal ugovor na sklep o izvršbi, a se mu ne bi mogel izogniti, saj tožbe ni umaknil zaradi izpolnjenega zahtevka, ampak zato, ker je bilo pri tožbi nesmiselno vztrajati.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • igorgeus 11:30 18.julij 2017.

    Ampak, ker imamo v Ustavi zapisano pravico do svobodne gospodarske pobude, se najbrž Ustavno sodišče ne bi strinjalo z omejitvami.

  • tomaz 10:05 18.julij 2017.

    To zakonodajo okoli izvržb bi morali že davno pošlihtati tako kot majo v Nemčiji ali Austriji. Pri nas je pa prav folklora, da se dolga ne plača, še celo če imaš pravomočni sklep sodišča, da ga mora. V večini primerov ...prikaži večečini primerov se dolžnik pritoži, si tako kupi čas, v tem času pa firmo ali proda nekemu tujemu kupcu ali pa jo spravi v stečaj, istočasno pa odpre drugo, kjer naprej posluje. Ker prejšnja firma nima sredstev, tudi dolg ni poravnan,