Umrl Janez Rugelj

Specialist psihiater dr. Slavko Ziherl je za zurnal24.si kot Rugljev kolega povedal, da je ta s svojimi alternativnimi metodami zelo jasno zaznamoval tako laično javnost kot psihiatrično stroko, znotraj nje pa posebej alkohologijo. Ziherl je poudaril, da je Rugelj s svojo svojskostjo nasploh predrugačil tudi obdobje, v katerem je živel.

Na vprašanje, kdo bo nadaljeval Rugljevo delo in njegove posebne programe za zdravljenje alkoholikov, je Ziherl odgovoril, da konkretno ne ve. V primerih, ko nekdo v medicini iznajde svojo metodo zdravljenja, je namreč vse odvisno od tega, koliko naslednikov je za to usposobil. Kot vemo, je Rugelj že dalj časa iskal naslednika, a se mu nihče ni zdel primeren. Nadaljevanje njegovega izvirnega dela je tako pod vprašanjem.

Terapevtka Sanja Rozman pa je dejala, da jo je smrt psihiatra Ruglja globoko prizadela. Ker je bila njegova pacientka, je z njim označen pomemben del njenega življenja. Rozmanova, ki že 15 let uspešno izvaja njegovo metodo zdravljenja zasvojenosti, pravi, da se je od Ruglja veliko naučila in zastavila svoje življenje na novo: "Mislim, da gre za človeka, ki je pomagal tisočem, ne samo tistim, ki so se zdravili pri njem, ampak tudi njihovim družinam". Ljudje, ki so prišli v hudi stiski, so se po besedah Rozmanove oprijeli te metode kot zadnje rešilne bilke in lahko v nekaj letih "zacveteli" in postali popolnoma drugačni.

Rugljeva življenjska pot
Janez Rugelj se je rodil 17. julija 1929 v Brezovici pri Mirni na Dolenjskem. Tam je končal osnovno šolo in bil od leta 1942 vključen v narodnoosvobodilni boj, najprej kot ilegalni partizanski kurir. Po izpustitvi iz italijanskega zapora je odšel v partizane in tam se je začela njegova poklicna pot. Ker je bil neomajen v svoji želji po izobraževanju, so mu leta 1958 v jugoslovanski armadi dovolili, da se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Sarajevu. Končal jo je leta 1962 v Ljubljani. Med študijem je bil dejaven tudi v študentskem življenju in bil predsednik Zveze študentov Univerze v Ljubljani.

Večino časa namenil alkoholikom
Med letoma 1969 in1971 se je izobraževal pri svojem velikem vzorniku Vladimirju Hudolinu v Zagrebu, ki je razvil svojo, na svetu najuspešnejšo metodo zdravljena alkoholikov. Pri njem je leta 1979 tudi doktoriral. Kot vodja oddelka Centra za zdravljenje alkoholikov na Škofljici je Rugelj leta 1971 vpeljal natančno kopijo Hudolinovega celovitega socialnopsihiatričnega zdravljenja alkoholikov. Leta 1974 so ga s tega mesta suspendirali in nekaj časa je delal kot tradicionalni psihiater. Svojega entuziastičnega in inovativnega dela pa ni prekinil.

Rugelj je bil velik zagovornik gibanja in zdravega življenja. © Željko Stevanič/Žurnal24

Ilegalno je v enem tednu ustanovil štiri dispanzerske skupine zdravljenih alkoholikov. S pomočjo sodelavcev na terenu je ustanovil okrog sto tovrstnih klubov po Sloveniji. V njih je delalo okrog dvesto terapevtov in bilo zajetih več kot dva tisoč zdravljenih alkoholikov. Kljub nadvse uspešnemu delu je moral klube zaradi pritiskov tradicionalne psihiatrije razpustiti, a svoje terapevtske poti ni zapustil. Razumevanje in podporo za svoje delo je Rugelj končno našel na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Leta 1995 je prešel med zasebne zdravnike. Zaradi bolezni se je septembra lani upokojil, po 62 letih delovne in petih letih beneficirane dobe. Rugljevo delo je pomembno in enkratno predvsem zato, ker je razvil izvirno socialno-andragoško metodo obravnave alkoholikov in drugih ljudi v stiski. Z njo je preusmeril delo z alkoholiki v Sloveniji in številnim ponudil možnost dviga iz življenjskega zdrsa (možnost vzgoje in prevzgoje) z raznimi vzgojno-terapevtskimi sredstvi (redna jutranja telovadba, vztrajnostni tek, branje, pisanje, izobraževanje, osebnostna preobrazba ...).

Kritičen do različnih družbenih skupin

Rugelj je velikokrat razburil javnost s svojimi pogledi na vlogo ženske v družbi in do istospolno usmerjenih. © Boštjan Tacol/Žurnal24

S svojimi radikalnimi pogledi na rabo alkohola, partnerske odnose, probleme istospolne usmerjenosti, predvsem pa na parametre človekove samouresničitve, je Rugelj v številnih polemičnih javnih razpravah dobil tako goreče privržence kot sovražnike. Poskuse zatiranja svoje socialnoandragoške psihoterapevtske metode je dvakrat premagoval z gladovno stavko. Rugljev model idealnega ravnovesja med moškim in žensko temelji na vzajemni empatičnosti med partnerjema, kjer vsakdo zaseda vlogo, ki mu naravno pripada. Mnogi njegovi drastični in konfliktni pogledi na družbo so sicer namenjeni provokaciji oziroma prebuditvi ljudi iz apatije. Rugelj opozarja, da je lahko posameznik uspešen le, če se razvija kot vsestransko bitje. V ta razvoj spada redna telovadba, tek, planinarjenje, branje temeljnih humanističnih del in pisanje utrinkov o njih ter izobraževanje z namenom dosege superiornosti na svojem delovnem področju.