Umrl upokojeni nadškof Franc Perko

Pokojnika bodo v petek ob deveti uri prepeljali v stolno cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani. Ljudje se bodo od njega lahko poslovili do 18.30, ko bo večerno sveto mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran.

Po maši bodo pokojnika prepeljali na pokopališče na Žale, kjer bo v soboto, 23. februarja, pogreb z mašo. V dopoldanskem času se bodo ljudje od nadškofa Perka lahko poslovili tudi v cerkvi Vseh svetih na Žalah. Obred bo vodil beograjski nadškof in metropolit ter Perkov naslednik msgr. Stanislav Hočevar.

Življenje nadškofa Perka
Nadškof Franc Perko se je rodil 19. novembra 1929 na Krki. Srednjo šolo je končal z maturo leta 1949 in istega leta nadaljeval šolanje na takrat državni teološki fakulteti v Ljubljani.

Novo mašo je obhajal leta 1953, nato pa za leto in pol odšel na služenje vojaškega roka v Beograd. Zaradi "sovražne propagande" je bil po odsluženem vojaškem roku obsojen na tri leta, vendar pa so mu kazen povišali na pet let stroge zaporne kazni. V zaporih v Beogradu, Požarevcu, Ljubljani, Mariboru in na Igu je preživel skoraj tri leta.

Študij v Rimu
Doktoriral je leta 1963 s tezo z naslovom Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda. Leta 1964 je predaval na ljubljanski Teološki fakulteti, leto pozneje pa je odšel na študij v Rim. Po enoletnem študiju na Vzhodnem inštitutu v Rimu se je vrnil v Ljubljano, kjer je spet predaval. Leta 1967 je še enkrat odšel na študij v Rim. Leta 1968 je napisal magisterij iz teologije in zgodovine vzhodnih Cerkva. Pet let je bil dekan teološke fakultete.

Beograjski nadškof
Janez Pavel II. je Perka leta 1986 imenoval za beograjskega nadškofa in prvega beograjskega metropolita. Po razpadu Jugoslavije je bil predsednik Mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda, ki je bila ustanovljena na območju Srbije, Kosova, Črne gore in Makedonije. Službo je opravljal vse do leta 2001.

Po vrnitvi v Slovenijo je živel pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor.

Premier izrazil sožalje ob nadškofovi smrti
Predsednik vlade Janez Janša je ob smrti nadškofa Perka ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu poslal sožalno pismo. V njem je zapisal, da je Perko s svojim življenjem in zgledom učil, da je naša moralna dolžnost zavzemanje za resnico, pravičnost in spravo.

"Posebej smo mu hvaležni, da je v času nastajanja samostojne države Slovenije, kot beograjski nadškof in metropolit, pomembno prispeval k ekumenizmu in sožitju med narodi in kulturami," je še zapisal premier.

Hočevar: Perko si je prizadeval za razumevanje med Cerkvami
Beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar je poudaril, da si je pokojni nadškof Franc Perko prizadeval za razumevanje med različnimi Cerkvami, veroizpovedmi in narodi. Cerkvi na Slovenskem pa je približal nauk Cerkve, ki ga je predstavil 2. vatikanski cerkveni zbor in ji omogočil, da se je močneje prilagodila novim časom.

Hočevar je izpostavil Perkovo nadškofovsko službo v Beogradu, kjer je predstavljal navzočnost Katoliške cerkve in njeno odprtost za dialog. Dejal je, da je vestno skrbel za vse svoje duhovnike, redovnike in vernike. Ob tem pa se je vedno oziral na večinsko Pravoslavno cerkev ter tudi na vse druge verske skupnosti v Srbiji. Z veliko ljubeznijo je obiskoval tudi vse župnije ter pospeševal razumevanje med različnimi Cerkvami, veroizpovedmi in narodi, je dodal beograjski nadškof.

Njegova velika zasluga je po Hočevarjevem mnenju v tem, "da je v najtežjem času, v devetdesetih letih, ko je zgodovinski čas zahteval mnoge daljnosežne odločitve, vse težave predvidel, vendar se jih ni ustrašil, temveč je pogumno zavzemal stališča v skladu s svojim poklicem in službo".