Slovenija
51 ogledov

Uporabo sončnih krem omejite na nujno potrebno

Plaža EPA
Čeprav zaščitne kreme pred soncem uporablja vse več ljudi, obolevnost za kožnim rakom narašča. So zato krive ravno kreme same oziroma kemikalije v njih?

V javnosti se v zadnjih letih širijo informacije, da določene konvencionalne kreme za sončenje vsebujejo sestavine, ki lahko možnosti za raka celo povečajo ter hkrati vplivajo na druga zdravstvena stanja.

"Obstaja možnost, da se odložen učinek pokaže kasneje"

"Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem so pod strogim nadzorom zdravstvenih institucij in ne smejo vsebovati strupenih in kancerogenih snovi. Razvoj novih sestavin za zaščito pred določenimi deli UV sevanja je zato dolgotrajen in pred vstopom na trg kontroliran na praktično enake načine kot zdravila. Seveda vedno tudi pri zdravilih obstaja možnost, da se kakšen odložen učinek pokaže šele kasneje. Tudi to je lahko eden izmed razlogov, da omejimo uporabo kemičnih varovalnih pripravkov na nujno potrebno," pravi Ana Benedičič, specialistka dermatovenerologije.

Kemijska zaščita, torej zaščita s kremami, je le dodatna zaščita pred soncem in je šele tretji steber zaščite, za tiste dele telesa, ki jih ne moremo zaščititi z obleko in pokrivali.

Koristi varne uporabe odtehtajo morebitna tveganja

Glede škodljivosti sončnih krem se pojavljajo tudi informacije, da vsebujejo škodljive kemikalije, ki lahko neposredno zmotijo delovanje hormonov.

"Nekateri organski UV filtri imajo posamični ali v kombinacijah  estrogene učinke, posamični tudi antiandrogene in antiprogesteronske učinke in enotnega stališča glede kliničnega pomena teh učinkov še ni, čeprav so z in vitro in živalskimi raziskavami ugotovili, da nekateri UV filtri pospešijo proliferacijo celic raka dojke ali imajo mutagene učinke. Kljub varnostnim pomislekom pa koristi pravilne uporabe zaščitnih sredstev odtehtajo morebitna tveganja, ker pri njihovi običajni rabi na zdravi koži, bistvenega vnosa v telo niso potrdili," razlaga Benedičičeva.

Za otroke mineralni filtri

V koži je prehod snovi v globino omejen s topnostjo v različnih sestavinah in s hitrim obratom celic
vrhnjice pod roženo plastjo. Pri nepoškodovani koži nalaganja v telesu ali sistemskih
učinkov varovalnih kemičnih pripravkov za zaščito pred soncem ni pričakovati, pravi  strokovnjakinja, nekoliko drugače pa je pri vneti koži in na tanjši otroški koži. "Zato za zaščito otrok in bolnikov svetujemo predvsem uporabo pripravkov z mineralnimi, t.i. anorganskimi UV filtri, tj. prahom cinkovega oksida ali titanijevega dioksida z delci v velikosti 100 nm ali več, ki zaradi velikosti delcev ne moreta prodirati v večje globine kože."

Zaradi krem se soncu izpostavljamo predolgo

Na sončne kreme se zanašamo predvsem na morju, ko slečemo obleko, ki nas sicer ščiti pred sončnimi žarki."Varovalni pripravki za zaščito pred soncem niso namenjeni podaljševanju časa na soncu! S ponovnim nanašanjem pripravka sicer obnavljamo zaščitno plast na koži, ne podaljšamo pa časa njegovega zaščitnega delovanja, ki je določen z označenim večkratnikom (SZF številka) časa do začetne opekline, ki ga določa foto-tip naše kože," razlaga dermatovenerologinja.

sončenje | Avtor: Shutterstock Shutterstock

 "Neredko jih uporabljajo celo za sončenje"

Raziskave so pokazale, da se je izpostavljanje soncu zaradi uporabe zaščitnih sredstev namenoma podaljšalo - celo do 40 odstotkov. "Neredko jih ljudje uporabljajo celo za sončenje, torej na velikih površinah in z namenom ustvarjanja sončne zagorelosti brez sončnih opeklin. V takih okoliščinah je seveda tudi pričakovati izražanje vsakovrstnih neželenih učinkov – od škodljivih posledic izpostavljanja UV sevanju sonca, ki ga kljub rabi kemičnih varovalnih sredstev dejansko nismo preprečili, pa do stranskih učinkov same rabe kemičnih varovalnih sredstev."

Soncu se tudi zaščiteni s sončno kremo ne smemo izpostravljati, še posebej ne med 10 in 16 uro. Zlato pravilo je, da se v senco umaknemo vedno, ko je naša senca krajša od telesa. Pred soncem se zaščitimo z obleko, pokrivali in očali.

Alergena paraaminobenzojeva kislina in oksibenzon

Sončne kreme lahko izzovejo alergije "Uporaba kemičnih varovalnih sredstev za zaščito pred soncem lahko povzroči draženje kože in redkeje (foto)alergijski kontaktni dermatitis. Med UV filtri sta najpogostejša fotoalergena paraaminobenzojeva kislina (PABA) in oksibenzon. Alergijske reakcije so seveda možne tudi na druge sestavine kemičnih varovalnih pripravkov, naprimer dišave in konzervanse."

Naravni pripravki ne ščitijo pred UV sevanjem

Lahko industrijsko kremo nadomestimo z naravnim pripravkom, denimo kokosovim ali mandlevim oljem? "Ni naravnih pripravkov, ki  bi imeli smisel v pomenu zaščite pred soncem, ker ne omogočajo zaščite pred sončnim UV sevanjem ali pa je njihov SPF zelo nizek. Olja in podobni pripravki z maščobami kožo namastijo, a to ni zaščita pred UV sevanjem!" poudarja Benedičičeva.

sergeja.hadner@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • zkvazdjkrregistracijozahtevate 21:43 30.junij 2015.

    So neke dokaj solidne naravne alternative, samo se o njih zelo malo govori:4. Red Raspberry Seed OilThis is one of the best seed-oil sunscreens. It averages between 28-50 SPF and blocks the troublesome UVB rays.5. Carrot Seed ...prikaži več OilCarrot seed oil may be a little harder to find, but it boasts 38-40 SPF and has some good carotenoid antioxidant action going on too.6. Wheat Germ OilWheat germ oils is naturally moisturizing while touting an SPF of 20.7. Sesame OilSesame oil blocks 30% of sunlight, letting you stay in the sun longer without burning. Apply it every hour or two if you plan to be out longer.