Na Čevljarskem mostu v Ljubljani bodo ekologi ob 16. uri simbolično prižgali svečo in tako pozvali ljudi, naj zvečer vsaj eno uro preživijo ob soju sveč, v tem času pa se posvetijo družabnim dejavnostim in dejavnostim za zbliževanje s planetom Zemljo.
Podobne akcije okoljevarstveniki prirejajo večkrat letno, najbolj znana je pobuda Dan zemlje, ko po vsem svetu ljudje ugašajo luči.
Škodljivi sunki, nič drugega
Strokovnjaki pa so do resničnih doprinosov takšnih akcij precej skeptični, saj hkratno ugašanje in prižiganje večjega števila luči precej obremenjuje delovanje električnega omrežja, ki mora ves čas zagotavljati stabilno raven oskrbe z elektriko iz elektrarn, kakšnih konkretnih učinkov za čistejše okolje pa ne prinašajo.
Bazno oskrbo z energijo namreč zagotavljajo velike elektrarne, kot sta NEK ali Termoelektrarna Šoštanj, vršna energija, s katero se regulira vzpone in padce v porabi, pa v pretežni meri elektrodistributerji kontrolirajo prek drugih elektrarn, pogosto so to prav do narave najprijaznejši viri energije (hidroelektrarne, vetrne elektrarne itd.), ki jih v primeru padca obremenitve izklopijo iz omrežja.
Problem so grelne naprave, ne svetilne
Veliko bolj kot z ugašanjem luči bi ljudje lahko varčevali pri koriščenju grelnih naprav oziroma s kvalitetnim upravljanjem s toploto po vzoru Skandinavije, so nam povedali v Laboratoriju za oskrbo z električno energijo Fakultete v Ljubljani. Opozarjajo, da gre dandanes pri reklamirani skrbi za okolje velikokrat le za marketinške trike.
Kot primer, da nekdo na račun ekologije služi, podajajo varčne sijalke, ki so s stališča porabe energije resda precej bolj varčne od običajnih žarnic, a so za potrošnika tudi do sedemkrat dražje in s stališča uporabljenih materialov ekološko bolj sporne. Vseeno pa je regulativa EU običajne žarnice obsodila na propad v korist sijalk.
