Starše, ki so normirani samostojni podjetniki in na krajšem delovniku zaradi starševstva, je finančna uprava obravnavala kot popoldanske samostojne podjetnike in jih še vedno, čeprav se je zakon vmes spremenil. Tudi nedavna ustavna presoja, da je razlikovanje kršitev ustavnega načela enakosti, tega ne bo spremenilo.
Na ustavno sodišče se je zaradi odmerjene dohodnine pritožil samostojni podjetnik Luka Vrančič, pritožba pa se je nanašala na dohodnino za leto 2018, saj je moral pred pritožbo na ustavno sodišče uporabiti vse redne možnosti pritožb in tožb.
Takrat veljavni zakon o dohodnini je določal, da mora biti "obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev", da so se 80-odstotni normirani stroški upoštevali do višine 80 tisoč evrov prihodkov, sicer so se le do polovice tega zneska.
Vrančič je bil celotno leto 2018 na polovičnem delovniku, kar pomeni, da je bil zavarovan za 20 ur tedensko. Nekdo, ki je bil v letu za polni delovni čas zaposlen le pet mesecev, pa je preračunano na celotno leto delal manj, 16,67 ure in je bil davčno gledano v boljšem položaju, saj je izpolnjeval zakonsko določbo za višje normirane stroške in s tem nižjo obdavčitev. Ustavno sodišče je presodilo, da za razlikovanje teh dveh bistveno enakih položajev (enako število ur zavarovanja v letu) ni utemeljenih razlogov. Da zakonodaja starše obravnava kot popoldanske s. p.-je, smo večkrat opozarjali.
Čeprav se je zakon od takrat že spremenil, pa finančna uprava normirane samostojne podjetnike, ki so na krajšem delovniku, še vedno obravnava kot popoldanske samostojne podjetnike, poleg nižjih priznanih normiranih stroškov jih od začetka leta 2023 udari še z bistveno hujšo davčno lestvico.
Odvetnik: Tudi aktualni zakon je okužen s kršitvijo načela enakosti
"Čeprav se odločba Ustavnega sodišče tiče ureditve, ki ne velja več, pa je tudi aktualni zakon okužen s kršitvijo načela enakosti," meni odvetnik Jernej Podlipnik, ki je zastopal Vrančiča in spisal ustavno pritožbo, s katero je uspel.
Po zdaj veljavnem zakonu o dohodnini pogoj ni več pet, ampak devet mesecev, kar bi po analogiji pomenilo, da bi morali biti starši, ki delajo šest ali več ur na teden, izenačeni z drugimi normiranci. Ali to drži?
"Vprašanje, ki ga zastavljate, je odvisno tudi od interpretacije, kakšen vpliv ima zavarovanje zaradi starševstva na splošno, kar je kasneje (po primeru stranke, ki sem jo zastopal pred US) glede na prejšnjo ureditev že odločilo tudi Vrhovno sodišče. Gre namreč za dve vprašanji: (1) vpliv uveljavljanja pravic zaradi starševska na pravice iz naslova normiranstva in (2) skladnost sedanje ureditve z načelom enakosti tudi v primerih, ki se morda ne tičejo tistih, ki uveljavljajo pravice zaradi starševstva," meni Podlipnik.
Vrhovno sodišče je večkrat odločilo, da so starši, ki delajo za krajši delovni čas zaradi starševstva, za razliko pa jim država plačuje prispevke, zavarovani za polni delovni čas (na primer tukaj).
A to vprašanje ni več ključno, saj od 1. 1. 2023 zakon o dohodnini zahteva, da so za višje normirane stroške in ugodnejšo davčno lestvico samostojni podjetniki za polni delovni čas zavarovani iz naslova samozaposlitve, zakon zdaj določa "obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev".
Furs: Za nas se ni s to odločbo nič spremenilo
"Z novelo Zdoh-2AA spremenjena določba ZDoh-2, in sicer se za višje normirane odhodke od 1. 1. 2023 zahteva vključenost v zavarovanje iz naslova samozaposlitve. Zavezanci, ki koristijo pravico do dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva, v delu, ki se nanaša na starševsko varstvo, v zavarovanje niso vključeni iz naslova samozaposlitve. Do navedenega se tudi sicer omenjena odločba Ustavnega sodišča ne opredeljuje, zato se tolmačenje Fursa na tem področju ne spreminja," so nam pojasnili na finančni upravi.
Ali je razlikovanje med samostojnim podjetnikom, ki je devet mesecev zavarovan za polni delovni čas na podlagi samozaposlitve, in nekom, ki je celo leto iz samozaposlitve zavarovan za šest ur in je v enem davčnem letu imel enako število ur zavarovanja, torej tri četrtine vsega časa (če bi delal sedem ur na teden, bi jih imel celo več!), utemeljeno, bo morda čez sedem let razsodilo ustavno sodišče, če se bo le kdo odločil za trnovo pot preverjanja.
janez.zalaznik@styria-media.si
