Ustavno sodišče je sporne določbe zakona presojalo na pobudo vlade, ki hkrati predlaga začasno zadržanje izvrševanja zakona, saj bi sicer lahko prišlo do težko popravljivih in škodljivih posledic. Zato je Ustavno sodišče po presoji danes zadržalo izvrševanje.
Zahtevo za oceno ustavnosti zakona je v sredo sprejel tudi državni svet. Tako kot vlada tudi državni svetniki menijo, da zakonske rešitve posegajo v ustavno pravico svobode podjetniške pobude.
Državni zbor je novelo zakona o gospodarskih družbah sprejel na pobudo skupine poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS), veljati pa je začela 29. novembra.
Dokazati morajo, da "niso krivi"
Prepoved ustanavljanja, vodenja in nadziranja družb ne velja le za "slabe direktorje", temveč tudi za tiste osebe, ki so jih gospodarske okoliščine objektivno prisilile v postopke zaradi insolventnosti, je v pobudi za presojo ustavnosti zapisala vlada.
Ti bodo morali naknadno dokazovati, da "niso krivi", vendar bo prepoved opravljanja poklica takrat že določen čas delovala, njim pa nastajala škoda, je opozorila.
Ureditev je preveč skrajna in z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo upočasnila gospodarski razvoj, pa opozarjajo državni svetniki, ki jih skrbi predvsem vprašanje, ali bo kdo sploh še hotel prevzeti vodenje gospodarskih družb v težavah, saj gre za zelo strogo omejitev, ki povrhu vsega traja tudi zelo dolgo – deset let od konca insolventnega postopka.
Ta novela zakona me spominja na lov na muho z macolo v rokah, v trgovini s porcelanom. Na koncu je cela trgovina uničena, muha pa še kar veselo brenči.