Slovenski gospodarstveniki so za današnji vrh gospodarstva na Brdu pri Kranju pripravili poziv za uspešno Slovenijo, ki od celotne politike zahteva ukrepe na štirih področjih - pravne države, boljšega poslovnega okolja, razvojnega zagona in izvoza. Preberite, kaj o bistvenih ukrepih za izhod iz krize menijo nekateri podjetniki, ki so se udeležili vrha:
Janez Škrabec, Riko:
Če bi bilo storiti tako lahko, kot vedeti, kaj storiti, potem bi bile kapelice velike katedrale in hiše revežev knežji gradovi. Na ta citat iz Shakespearea se večkrat spomnim, ko moram dajati kakršnekoli nasvete.
Tone Stanovnik, Špica International:
Ko se podjetniki srečamo s problemi, ki so nepremostljivi, si vsaj tisti, ki imamo korenine na Balkanu si rečemo: "Užgi brigu na veselje". Se mi zdi, da v tem trenutku rabimo predvsem optimizem. Vedno se z optimizmom da premagati vse težave. Sam preklop iz depresije v optimizem bi že veliko pomagal.
Andrej Mate, Inles:
Po mojem mnenju je za izhod iz krize bistvena kombinacija na eni strani reformnih ukrepov, ki jih je potrebno speljati bolj natančno, na drugi strani pa v Sloveniji bistveno primanjkuje optimizma, bolj natančno, bistveno primanjkuje pospeševanja prodaje, ki bi zagnala tako investicijski kot razvojni cikel.- Na ta način bi omogočili proizvajalcem, da najdejo svoj trg in s tem lažje plasirajo svoje izdelke.
Iztok Bizjak, Gonzaga:
Za vsa sredstva, ki so namenjena za kakršen koli vir pomoči, bi predlagal, da se naložijo na en račun, da se ukinejo vse agencije, ki se ukvarjajo s podporo izvozu, da se izračuna približno, koliko je potrebnih vlog in želja po pomoči in da se vsako od konkretnih realnih izvoznih aktivnosti nagradi z nekim določenim procentom subvencij.
Otmar Zorn, Iskra zaščite:
Več znanja, več dela, manj politike, pa tudi več poguma podjetnikov in tistih, ki gospodarstvo delamo.
Štefan Sobočan, Varis:
Sodišča ne morejo tako dolgo razsojati. Ne more biti dolžnik favoriziran pred upnikom. Ne more biti tisti, ki je storil neko krivico, favoriziran pred tistim, ki je oškodovan.
Zoran Marinšek, Inštitut Jožef Štefan:
Cilj razvoja je ustvarjanje nove dodane vrednosti, zato je potreben pritok novih znanj v gospodarstvo. Procesi v verigi vrednosti morajo delovati enakomerno. Poznan je pojav doline smrti, med javno raziskovalno, akademsko sfero in gospodarstvom. V Sloveniji se ta dolina smrti izraža v dveh poudarjenih dolinah, jarkih. Prvi je med raziskovalnimi dosežki in razvojem, drugi je med razvitimi rešitvami in trgom. Če naj da razvoj svoj učinek, potem moramo imeti jasno strategijo raziskav razvoja inovacij in politiko, ki konsistentno podpira oba ta člena. Potem pa rabimo še izvajalca, rabimo močno agencijo, ki spodbuja razvoj inovacije in ki je noedvisna od dnevnih muh politike. Brez tega razvoj ne more dati svojega učinka in ne moremo ustvarjat dodane vrednosti.
Aleš Bratož, Revoz:
V prvi vrsti bi rad izpostavil dejstvo, da naj se Sloveniji nehamo deliti na leve in desne, na naše in vaše, in da poskrbimo, da država kot taka poišče potrebne ukrepe, s katerimin bomo izšli iz krize, v kateri se nahajamo. Kar se tiče pravne države, ima Slovenija že danes vrsto zakonodaje, ki jo je potrebno učinkoviteje uporabljati. zagotoviti je potrebno plačilno disciplino in nadgraditi obstoječo zakonodajo na tak način, da bo le ta moderna in bo omogočala čim optimalnejše poslovanje v Sloveniji.
