V 10 letih za petino manj učencev

Ob koncu šolskega leta 2006/2007 je po njihovih podatkih v Sloveniji delovalo 796 osnovnih šol s programom osem in devetletne osnovne šole in 59 osnovnih šol s prilagojenimi programi. Število osnovnošolcev, vključenih v redne in prilagojene programe, in oseb, vključenih v programe za odrasle, se je po podatkih SURS od leta 1995 do leta 2006 zmanjšalo za več kot 40.000 ali za dobrih 20 odstotkov. Kot so zapisali, je bilo omenjeno zmanjšanje števila osnovnošolcev predvsem posledica upadanja števila rojstev do vključno leta 2003.

Po navedbah SURS je ob koncu šolskega leta 2006/2007 v Sloveniji delovalo 796 osnovnih šol (samostojnih, matičnih in podružničnih) s programom osem in devetletne osnovne šole. Obiskovalo jih je 164.991 učencev. Izobraževanje s prilagojenim programom je izvajalo 59 osnovnih šol, vanje pa je bilo vključenih 1650 učencev s posebnimi potrebami.

Nemški jezik najpogostejša izbira
V šolskem letu 2006/07 se je poleg obveznega tujega jezika, ki je za večino angleščina, drugi ali celo tretji tuji jezik učilo več kot 25.000 učencev. Največ učencev je kot izbirni predmet izbralo nemški jezik, druga najpogostejša izbira je bil angleški, tretja pa francoski jezik.

Osemletka letos zadnjič
S šolskim letom 2007/08 se izteka program osemletne osnovne šole. Kot so pojasnili, se po tem programu izobražuje le še okoli 8000 petošolcev. S šolskim letom 2008/09 bo osnovnošolsko izobraževanje, ki se je začelo postopoma uvajati s šolskim letom 1999/2000, v celoti potekalo po devetletnem programu.

Ob koncu šolskega leta 2006/2007 je bilo po podatkih SURS v Sloveniji 26 organizacij, ki so izvajale osnovnošolsko izobraževanje za odrasle. Vanje je bilo vključenih 1495 oseb. Vpis v osnovne šole za odrasle se v zadnjih letih nekoliko zmanjšuje, kot so zapisali na SURS, bi lahko bil vzrok za to zmanjševanje populacije brez dokončane osnovne šole in manjši osip otrok v rednih programih osnovne šole. Razmerje med moškimi in ženskami, ki so obiskovali osnovnošolske programe za odrasle, je bilo po navedbah SURS v nižjih razredih precej izenačeno, v višjih razredih pa je bil delež moških bistveno večji.