Iz proračuna bo šlo v NLB 320 milijonov evrov v obliki hibridnega posojila, ki bi se v primeru izgube NLB (bolj učeno se temu reče, da kapitalska ustreznost pade) spremenilo v delnice. Dokler se to ne zgodi, pa po besedah šefa NLB Boža Jašoviča še vedno drži obljuba ministra za finance Janeza Šušteršiča, da v NLB ne bomo dali niti evra davkoplačevalskega denarja. "Možno, da bo hibridno posojilo odpoklicano," je povedal Jašovič. Obresti za posojilo so desetodstotne, a ni nujno, da bodo izplačane.
Za 381 mio. kupili več časa
"Ta rešitev je začasna. Kot sem razumel, bodo pogajanja med ključnimi in potencialni lastniki še potekala po končanem skrbnem pregledu in prinesla trajno rešitev," je dejal Jašovič. Skrbni pregled se bo končal jutri, potem bodo rezultate predstavili ključnim lastnikom in upravi. Jašovič je dodal, da se bodo z aktivnostmi za sproščanje kapitala (to so odprodaje zaseženih deležev in hčerinskih podjetij) trudili, da se sprememba državnega posojila v delnice ne bi zgodila.
"Če bo izguba enaka kot lani, je zelo verjetno, da se bo sprožila zamenjava v delnice. Treba je sicer počakati na določila pogodbe. Če bodo osnova za ugotavljanje padca kapitalske ustreznosti revidirani rezultati banke, ki bodo objavljeni prihodnje leto, to še ne bo vplivalo na letošnji proračunski primanjkljaj. S tem bi konzervo, ki se ji reče NLB, le brcnili naprej," meni Andraž Grahek, direktor naložbenega sektorja v KD Skladih.
40-odstotni popust
Z 61 milijoni evrov bo po ceni 41 evrov za delnico banko dokapitalizirala tudi KBC in s tem, dokler ne bo pretvorbe posojila, svoj delež povečala na tretjino. Ceno delnice so na skupščini znižali z 68,71 evra ali kar za 40 odstotkov. "S planeta Mars se približujemo Zemlji," je znižanje cene komentiral Grahek, ki pravi, da je taka cena primerna le, če se slaba posojila iz NLB izločijo.
To je le začetek reševanja
"381 milijonov je absolutno premalo. Smo na začetku reševanja NLB, ne na koncu. Možnosti za naprej sta dve: ali kapitalska injekcija v višini milijarde ali celo milijarde in pol evrov ali pa izločitev slabih posojil na neke vrste paradržavni sklad. V tem primeru bi NLB spet delala dobiček in bi se lažje pogovarjali z vlagatelji, izgubo pa bi imel sklad, ki ne bi imel težav s kapitalsko ustreznostjo, kot jih ima banka. Vendar je tukaj vprašanje, po kakšnih cenah bi prenašali slaba posojila in zasežene deleže," pravi Grahek.
Uprava brez razrešnice
Celotna uprava NLB je za delo v prejšnjem letu ostala brez razrešnice. "Nima smisla, da bi ob tem izražal neke osebne občutke," je dejal Jašovič, ki je odstopil že pred pol leta, a naslednika še nima. Nadzorniki so razrešnico, to je odobritev delničarjev za delo v prejšnjem letu, ki nima pravnih posledic, dobili.
