Nedavna izjava predsednika DeSUSa
Karla Erjavca o morebitnem zvišanju meje za starostno upokojitev na 67 let je
dvignila precej prahu. Že pred časom je sicer isto napovedal minister za razvoj
Mitja Gaspari, zaradi česar naj bi mnogi tudi začeli hiteti v pokoj.
Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije namreč trdi, da se zadnje
pol leta ljudje množično upokojujejo, čeprav bi morali ostati delovno aktivni še nekaj časa.
Kot pravi Semolič, prisila ni prava pot do tega cilja:
"To je popolnoma nerazumen predlog, ki je izjemno krivičen do slovenskih delavcev in delavk.
Velika večina jih že zdaj komaj pride do pogojev za upokojitev. Predlog pomeni katastrofo tudi z
makroekonomskih vidikov: povečala bi se invalidska upokojevanja, bolniške, vse več ljudi bi bilo na
zavodu za zaposlovanje. Izhod bi moral biti v zaposlovanju mladih, boljših delovnih pogojih,
spodbujanju starejših k nadaljnjemu delu, če sami tako hočejo."
|
Nekateri politiki bi morali, preden izrečejo tako izjavo, dvakrat premisliti. Delavci so že zdaj prestrašeni in hodijo v pokoj, čim izpolnijo pogoje. Dušan Semolič, predsednik ZSSS |
|
Dušan Kidrič z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj pritrjuje tako Erjavcu kot Semoliču: "Instrument za zagotavljanje stabilnejšega pokojninskega sistema je tudi poviševanje efektivne upokojitvene starosti. Vendar to ne more biti edini ali celo zadosten ukrep. Pri gradnji boljšega pokojninskega sistema se nam ni treba zgledovati po drugih državah, pogledati moramo kar sami sebe."
Bivši minister Vlado Dimovski sicer z izjavo predsednika stranke DeSUS ni dobro seznanjen, pa vendar opozarja: "Jaz bi bil skrajno previden in konservativen pri vsaki taki napovedi, saj pokojninska reforma vendar še traja."
Erjavec: "Izjava je bila narobe razumljena"
Franc Žnidaršič (DeSUS) pravi, da bi bilo treba nadaljnje delo omogočiti tistim, ki to želijo in so zdravstveno sposobni: "Takim ne želimo omejiti pravice do nadaljnjega dela. O samem predlogu podaljševanja obveznega doseganja starosti pa nismo razpravljali, ker še ni konkretnih predlogov s strani predlagateljev. Načeloma smo za odpiranje delovne dobe navzgor, če to delavec želi.“
O Erjavčevi izjavi pa je dodal, da naj bi bila
"iztrgana iz konteksta, ker je danes rekel, da je to omenjal v primeru, da nekdo želi delati
tako dolgo, ne pa da je prisiljen“. Za komentar smo poklicali tudi Karla Erjavca, ki se nam ni
oglasil, je pa na tiskovni konferenci potrdil, da je bila izjava narobe razumljena. Kot je dejal,
naj bi ljudje delali do 67. leta le, če bodo to sami želeli in bili delovno sposobni. V zameno za
podaljšanje naj bi prejeli nekakšen bonus, ki pa bo minimalen v primerjavi s koristjo, ki jo bo
imela pokojninska blagajna.
