Kaj bi morala nova vlada najprej narediti?
Najprej se bo morala aktivno spopasti z ekonomsko krizo, saj je prav od nje odvisno tudi prihodnje socialno-ekonomsko stanje državljanov. Če bo uspešna, bo večina drugih ukrepov pravzaprav le češnja na torti. Kar se tiče študentov, pa je nujno racionalizirati vpis na univerze, tako da povežemo vpis s povpraševanjem na trgu, dolgoročno urediti financiranje visokega šolstva ter uvesti mehanizme za spodbujanje inovacij in kakovosti v poučevanju.
Kakšen je danes položaj slovenskega študenta?
Glavna težava v teh časih je prestop iz študija v neko delovno okolje. Študijski programi producirajo veliko število diplomantov, ki jih trg ne more požreti. Država spodbuja študij, ki pozneje ne vodi do zaposlitve. Mnogi zato nimajo motivacije, da bi diplomirali, saj vedo, da se jim ne obeta nič dobrega. Službe ne bo, izgubili pa bodo vse privilegije statusa študenta.
Se mladi premalo aktivno vključujete v politično in družbeno dogajanje? Ste preveč pasivni?
Mladi bi se morali vključevati v politiko, saj ima ta zelo slab sloves. Zdaj velja, da gredo v politiko tisti, ki bi radi kradli, so največji prevaranti in podobno. In to je narobe. Je pa težko začeti. Mladi ne vemo ravno, kjer bi prijeli bika za roge.
Bi morali študentje v času krize na svoja pleča prevzeti tudi varčevanje?
Zagotovo, ampak vprašanje je, v kakšni obliki. Če gre za varčevanje na račun šolnin, potem je to nesprejemljivo. S tem država ne bi privarčevala nekega velikega zneska, bi pa marsikoga prikrajšala za študij. Se pa strinjam, da je treba breme pravično razdeliti. Sicer nima smisla.
Kako gledate na politično dogajanje v zadnjih treh letih?
Politikom je uspelo nemogoče. Svojo kredibilnost, ki je bila že tako nizka, so še znižali. Ne samo v zadnjih treh, ampak v zadnjih nekaj letih Slovenija ni imela političnega vodstva, ki bi bilo moralno nesporno, ki bi bilo učinkovito, ki bi naši družbi pokazalo, da je neka svetla prihodnost. V politični eliti ni človeka, ki bi ga lahko slovenska družba sprejela kot nespornega, ki bi mu bili vsi pripravljeni slediti in mu seveda verjeti. In mislim, da tudi na teh volitvah takšnega kandidata ni.
Kdo od kandidatov vas je razočaral?
Mene in tudi nekatere moje kolege je definitivno razočaral Gregor Virant, ko je prišla na dan resnica o njegovih prejemkih. Nespametna je bila tudi razlaga, da je denar vzel zaradi družine.
Ste od Boruta Pahorja kot predsednika vlade pričakovali več?
Morda pa sem res pričakoval več. Bil je popularen in deloval je kot kompromisen človek. Imel je sicer lep načrt, da bi sodelovali tako levica kot desnica, ampak mu ni uspelo. Poskušal je ugajati vsem, izgubil pa je neko svoje sporočilo. Vse roke, ki jih je ponudil, so ga pokopale.
Kaj pričakujete, da se bo zgodilo po teh volitvah?
Mislim, da ne veliko. Od naslednjega predsednika vlade se ogromno pričakuje. Po mojem mnenju pa vsaj leto ali dve po volitvah ne bomo videli sprememb. Nihče od kandidatov ni napovedal nekega izjemnega zategovanja pasov, kar smo videli v Veliki Britaniji po volitvah. Lahko se zgodi, da bo za navadnega človeka situacija še nekoliko slabša. Tudi za nas, študente. Še težje bo dobiti zaposlitev.
Kako torej študent danes preživi?
Živim bolj ali manj iz meseca v mesec.
Kako pa gledate na najrazličnejše proteste v Sloveniji in po svetu?
Teh gibanj je ogromno. Zdi pa se mi, da so taka, kot je zasedba Ljubljanske borze, pač neka masovna populistična gibanja, usmerjena proti trenutnemu sistemu, nimajo pa rešitev. To ni ravno učinkovito.
