Slovenija
17 ogledov

V Portorožu mrgoli "kmetov"

Vrtnarjenje Anže Petkovšek
Zanimanje. Na Obali za vsako ponujeno kmetijsko parcelo po več interesentov. Drugje to ni običajno. Občine. Le dve sta kar sami najeli zemljo za vrtičke od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

"Na skladu kmetijskih zemljišč so mi povedali, da je v katastrski občini Portorož velika večina kmetijskih zemljišč, primernih za obdelavo, že oddanih v zakup. Na terenu sem sama preverila kup njihovih parcel, primernih za vrtičkarstvo, ki niso obdelane in naj bi bile po javnih evidencah proste, a mi na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pravijo, da so že oddane. Tudi nobene občinske zemlje ne dobim, da bi si naša družina lahko pomagala z doma pridelanimi vrtninami," razlaga prebivalka piranske občine, ki si želi najeti kos zemljišča za vrtiček.

Letos bo veliko odpovedi

Podatkov o tem, koliko kmetijskih zemljišč najemniki na Obali in drugod dejansko zlorabljajo za to, da so na njih postavili različne "vikend" objekte, ni. Sklad ima le podatke, da je po vsej državi neobdelanih oziroma v zaraščanju kar 2.949 hektarjev zemljišč, ki jih upravlja.

Junija lani so na pobudo Občine Izola natančno pregledali vse kmetijske parcele. In ugotovitve? Več kot pri polovici zakupnikov na območju Izole so vsaj na enem parcelnem delu ugotovili vsaj eno nepravilnost. "Zaradi neobdelanosti zemlje smo lani izdali 293 opominov in odpovedali tri zakupne pogodbe, glavnino odpovedi pa pričakujemo letos. V prvih tednih tega leta smo že odpovedali pet zakupnih pogodb zaradi neobdelovanja, zaradi nedovoljenih posegov na zemljiščih v zakupu pa smo lani izdali 805 opominov pred odpovedjo zakupnega razmerja," razkrivajo na skladu. Predlani so zaradi neobdelanosti odpovedali 21 zakupnih pogodb.

Na skladu tudi poudarjajo, da je predvsem na Obali zanimanje za zakup zemljišč veliko, saj jih večino, ki jih ponudi v zakup, tudi odda. "Za posamezne parcele pa je tudi po več interesentov, kar drugod po Sloveniji ni praksa," izpostavljajo in zatrjujejo, da vse interesente obravnavajo enakopravno. Na skladu sicer nimajo posebej opredeljeno, katera zemlja je primerna za vrtičke, menijo pa, da je njihova površina do 500 kvadratnih metrov, lani so imeli po vsej Sloveniji takih zakupnikov okoli 1.200.

Občine lahko pomagajo

Zanimanje za najem zemlje za vrtiček pa se s krizo povečuje. Občine večinoma nimajo večjih površin, primernih za obdelovanje, zato so se v Občini Ruše odločili, da od sklada zakupijo približno poldrugi hektar kmetijskih zemljišč, na katerih so si občani uredili vrtove, z Mursko Soboto pa se sklad še dogovarja za najem dveh parcel, na katerih bi občani imeli vrtičke.

"Vrtičkarstvo ima močno socialno in rekreativno komponento," pa pravijo na Mestni občini Ljubljana, kjer so prva dejansko stavbna zemljišča v Dravljah in Štepanji vasi oddali vrtičkarjem leta 2010, konec lanskega leta pa so dodali še 50 vrtičkov na nekdanjem vojaškem odpadu. Površine so sicer dejansko stavbna zemljišča; to so lani za vrtičke prvič oddali tudi v Mariboru, sicer pa večji del zemljišč za vrtičkarsko dejavnost v štajerski prestolnici oddaja Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

V koprski občini na nekaterih nezazidanih stavbnih zemljiščih dovolijo najemnikom pridelovati le enoletne kulture, v Izoli pa za vrtičke od občine prebivalci lahko najamejo le zelo majhne površine ob stanovanjskih objektih.

Komentarjev 4
  • 1111 17:45 21.februar 2014.

    črni kal meja, pa ne bo kreganja!

  • jaki 11:31 21.februar 2014.

    Kmetje se morajo kar pobrigat, tebi se pa nikol ni bilo treba, ti je vse republika Slovenija dala- od stanovanja naprej...

  • dragec 10:47 21.februar 2014.

    Bogati so ti SLO kmetje??????

Sorodne novice