To je prvi korak do dveh novih sežigalnic odpadkov v Sloveniji. Sledil bo mednarodni razpis za podelitev koncesije, kdor jo bo dobil, bo moral objekt umestiti v prostor in izvesti stroge postopke presoje vplivov nas okolje.
Zdaj odpadke kurimo le v Celju, vse druge odpadke pa vozimo na sežig v tujino. Madžarska je mejo za sprejem odpadkov zaprla, tako da jih zdaj vozimo na Slovaško in v Avstrijo, možnosti za sežig naših odpadkov pa se zelo resno išče tudi na Nizozemskem in v Grčiji. Poleg stroškov prevoza se cene za sežig občutno zvišujejo.
Pri izbiri koncesionarja se bo med drugim upoštevala gostota naseljenosti, lega, prevetrenost, meteorološki pogoji, ključen pogoj pa je, da se zagotovi odjem toplote, kar pomeni, da je najbolj verjetno, da bosta sežigalnici v Ljubljani in Mariboru.
Položnice za odpadke se bodo zaradi tega znižale
Sežigalnici bosta proizvajali elektriko in toploto, zaradi česar naj bi se po pričakovanjih ministrstva po odprtju sežigalnic, po optimističnih ocenah čez pet ali sedem let, znižala položnica za odvoz odpadkov in ogrevanje. To se je na primer zgodilo v Celju, kjer odpadke že sežigajo.
Skupna kapaciteta naprav bo 220 tisoč ton, od tega je 140 tisoč ton predvidenih za sežig komunalnih odpadkov iz črnih zabojnikov. To je namreč javna služba, medtem ko je ravnanje z embalažo iz rumenih zabojnikov tržna dejavnost. Celje ima kapaciteto 40 tisoč ton, za Maribor je predvidenih do 50 tisoč ton, za Ljubljano pa do 130 tisoč ton.
V sežigalnicah bo dovoljeno termično obdelovati le slovenske odpadke.
Naše odpadke smo doslej vozili predvsem v cementarne na Madžarskem, kjer pa je delovanje odvisno od potreb po cementu, odpadki so se tako kopičili na deponijah in se večkrat tudi vneli, kar je povzročilo nenadzorovane izpuste.
"Smo edina država v Evropi, ki termične obdelave ali predelave izvaja kot GJS, drugod je to tržna dejavnost. Nekdo zgradi sežigalnico, ker meni, da bo s tem zaslužil," so povedali na ministrstvu in dodali, da zato nimajo kakšnega vzorca iz tujine, kako to urediti.
Na ministrstvu za okolje si prizadevajo, da bi bil razpis pripravljen do poletja, koncesija bo podeljena za 30 let. Da se zgradi tak objekt, je potrebnih od pet do sedem let.
Predlog uredbe lahko najdete tukaj.
Predvideni lokaciji na Barju in na Teznem
Ljubljanski župan Zoran Janković je lani ocenil, da bi lahko bila sežigalnica zgrajena v petih letih, najprimernejša lokacija pa da je ob regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju. Z direktorjem Energetike Ljubljana Samom Lozejem sta januarja letos ocenila, da bo s sežigalnico izpustov manj, cena ogrevanja pa bo za 20 odstotkov nižja, kot je sedaj.
Mestna občina Maribor je na februarski predstavitvi poslancem DZ in županom okoliških občin ponovila svojo pripravljenost na postavitev objekta za energijsko izrabo komunalnih odpadkov. Lokacija je izbrana, objekt je predviden na Teznem, stal naj bi 60 milijonov evrov. Župan Saša Arsenovič je to označil kot trajnostno rešitev, s katero bi med drugim dosegli samooskrbo in predvidljive stroške ravnanja z odpadki.
dezurni@styria-media.si
"Položnice za odpadke se bodo zaradi tega znižale" Hahahaha...! Ej, avtor! V Sloveniji smo! Če bi uvedli davek na lažnjivost politikov, drugih davkov sploh ne bi potrebovali.
In sedaj bodo naši vrli "znanstveniki" iz ulice pametovali kako je umazano. Medtem pa po evropi to tehnologijo uporabljalo 30 ali več let - lep primer je Dunaj.
Mene moti predvsem to, da se začnemo pogovarjat o rešitvah ko nam že teče voda v grlo. Pa ti uradniki v podjetju ne bi prišli dalje kot do receptorja.