V Sloveniji težave s podzemnimi vodami

Svetovni dan voda, ki je 22. marca, je letos namenjen izboljšanju sanitarnih razmer. Na Agenciji RS za okolje so zato predstavili publikacijo Kakovost voda v Sloveniji. V primerjavi z evropskimi vodami slovenske niso tako zelo onesnažene. Direktor Arsa Silvo Žlebir pa opozarja na velike težave s podzemnimi vodami: "Že leta se pojavlja preseganje mejnih in emisijskih vrednosti, zlasti v vzhodni oziroma severovzhodni Sloveniji. Ti podzemni vodonosniki so še vedno prekomerno onesnaženi s fitofarmacevtskimi sredstvi, ponekod tudi z nitrati. Preseganja so predvsem z atrazinom in nekaterimi drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi, recimo metolaklorom."

Glavni krivci nitrati in pesticidi
V letu 2006 je bilo kemijsko stanje podzemnih voda najslabše v Dravski, Krški in Murski kotlini. V prvih dveh so bili vzrok nitrati in pesticidi, ki so značilni za kmetijsko dejavnost, v Murski kotlini pa poleg teh še klorirani derivati etena, ki se še vedno uporabljajo v industriji in obrtni dejavnosti.

Kemijsko stanje površinskih vodotokov pa je bilo v letu 2006 večinoma dobro. Kot slabi pa so bili ocenjeni vodotoki Koren v Novi Gorici, Logaščica v Jački, Cerkniščica v Cerknici, Sava na Jesenicah, Krka v Krški vasi, Voglajna v Celju, Pesnica v Zamušanih, Dravinja v Vidmu pri Ptuju, Ledava v Čentibi, Mura v Ceršaku in Moti ter Sotla v Rogaški Slatini.

Proces izboljšanja je dolgotrajen
Arso je v skladu z evropsko vodno direktivo leta 2006 prilagodil programe monitoringov, v letu 2009 pa bo moral pripraviti načrte upravljanja povodij za celo državo in dodatne ukrepe za izboljšanje stanja voda v Sloveniji. Žlebir je povedal, da mora država do leta 2015 izkazati dobro stanje vodnih teles, vendar bo imela po njegovem mnenju pri doseganju tega cilja težave, saj so procesi izboljšanja vodonosnikov podzemnih voda dolgotrajni.

Predstavili so tudi ocene jezer in morja, katerega stanje je dobro. Med jezeri pa je najboljše kakovosti Bohinjsko jezero, sledi pa mu Blejsko jezero.