Mnogi namreč ne upoštevajo, da je najvišja dovoljena hitrost na smučiščih 20km/h. Matevž Demšar, direktor smučarskega centra Stari vrh

Tehnični vodja na smučišču Krvavec Marko Grebenc je za zurnal24.si dejal, da se večina smučarjev na njihovem smučišču vede vzorno, nekaterim pa je vseeno. "Obstaja skupina smučarjev, ki jim je popolnoma vseeno za vse, brezglavo norijo, zanje ne veljajo nobena pravila, tudi če jim vzameš karto, oni imajo denar," je pojasnil Grebenc. Dodal je še, da take smučarje najprej opozorijo in jim v skrajnem primeru vzamejo vozovnico.

Grebenc meni,

"da je carving naredil to, da so hitrosti bistveno višje, z višjo hitrostjo se zorni kot oži. Predvsem smučarji naj pazijo nase in na vse okoli sebe. Brezglavo norenje nikamor ne pripelje, ne glede na to, ali je to na smučišču ali na cesti."

Na Krvavcu za varnost skrbijo organizacijsko-preventivno, s pripravo prog in zaščito po predpisih.

Smučarj, upoštevajte opozorila
Ko je smučišče v teku, na Krvavcu za varnost skrbijo predvsem z opozorili in samim nadzorom. "Kar se tiče strojev, je popolnom jasno. Stroj gre lahko na smučišče le, če je opremljen z ustreznimi signalno-varnostnimi napravami: rotacijske luči in zvočni signal," je pojasnil. Po progi je dovoljen premik s strojem, urejanje proge v času obratovanja smučišča pa je nedopustno. Grebenc je dodal, da morajo tudi smučarji paziti, da ne smučajo v bližini stroja. Grebenc je poudaril, da morajo biti smučarji pozorni na delavce na smučiščih. Navedel je primere, ko so reševalci na motornih saneh in opozarjajo z rotacijskimi lučmi in zvočnimi signali, pa se nekateri smučarji vseeno ne umaknejo.

Primera na Starem vrhu ni želel komentirati, "o tem primeru smo že vsi dovolj debatirali, kaj natančno se je zgodilo, bodo povedali preiskovalci. Vlečna pot in teptalec ... to pa ni šlo skupaj, to je bila napaka." Glede smrti 13-letnega fanta na smučišču v Avstiji pa je dejal: "Točno vemo, da je čelada do 14. leta predpisana."  S slednjim se strinja tudi direktor Smučarsko turističnega centra Stari vrh, Matevž Demšar , ki je dejal, da s tem smučarji izpostavljajo predvsem sebe oziroma starši svoje otroke.

Hotel Golte. © Gregor Katič

10 FIS-pravil
Mednarodna pravila vedenja na smučiščih narekujejo obzirnost do drugega. Vsak smučar se mora vesti tako, da ne ogroža ali poškoduje drugih smučarjev. Vsak hitrejši smučar mora smučino izbrati tako, da ne ogroža smučarjev pred seboj. Pravilo prehitevanja veleva, da smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v taki razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora za smučanje. Preden smučar odsmuča po progi, mora pogledati navzgor in navzdol, ali je varno zanj in za ostale. Ne sme se ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili. Za vzpenjanje ali sestopanje sme uporabiti le del smučišča. Vsak smučar mora vožnjo prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučarjev.

Zelo pomembno je, da smučarji spoštujejo informacije, signale in prometne oznake na smučiščih.  Ob nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu. Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili, vendar naj se čim prej umakne. Prav tako pa se mora pri nesreči pustiti legitimirati odgovorni osebi.

Slovenci smo na evropski ravni
Roman Šturm , svetovalec in višji trener alpskega smučanja, je za zurnal24.si dejal: "Na slovenskih smučiščih je v primerjavi s tujino veliko dobrih smučarjev, veliko strokovno usposobljenih in rekreativcev. Obzirnost pa je stvar vsakega posameznika, o tem govorijo mednarodna pravila vedenja na smučišču. Slovenija je ta pravila z zakonom sprejela leta 2002, v veljavi pa so že dolgo časa. Je pa res, da so smučarji različni glede na raznolikost smučišč. Moje mnenje je, da smo slovenski smučarji na evropski ravni."
Klavdija Gomboc iz smučarskega centra v Kranjski Gori je povedala, da so tuji smučarji nekoliko boljh strpni, kot slovenski. "Kar pa velja predvsem za slovenske smučarje na slovenskih smučiščih," je dodala. Njihovi kolegi iz tujine sporočajo, da se slovenski smučarji v tujini "znajo lepo obnašati" .

Nadzorniki niso kos nalogam
Na vprašanje, kaj meni o zadnjih nezgodah, je dejal: "Za red in varnost skrbijo nadzorniki in v zadnjem času se je izkazalo, da ne opravljajo nalog v taki meri, da bi bili kos situaciji. Mogoče to izhaja iz dejstva, da so nadzorniki zaposleni pri upravljalcu. V primeru nezgode ali nesreče pa se izkaže, da zadeve pravno ne vzdržijo," je dejal Šturm.  V tujini je praksa, da za te stvari skrbi policija. Tudi pri nas so za varnost v preteklosti skrbeli redarji skupaj s policijo. Pred leti pa se je uvedel zakon, da za to skrbijo zgolj pooblaščeni nadzorniki.