Letos je zima prinesla kar nekaj veselja ljubiteljem snega tako v dolinah kot v gorah. Če se v dolinah razmere dokaj hitro normalizirajo, pa so razmere v hribovitih predelih dlje časa zimske, kar od tistih, ki se odpravljajo v hribe terja več previdnosti. Hitro namreč lahko pride do nesreče.
Podatki Gorske reševalne zveze za leto 2025 so zaskrbljujoči. Lani je v gorah umrlo 50 ljudi, kar je največ v zadnjih 20 letih. V petnajstih primerih je šlo za tuje državljane. Gorski reševalci so morali posredovati 660-krat, kar je za štiri odstotke več kot v letu 2024. "Podatki kažejo, da je nesreč v gorah vse več, reševanje pa so vedno bolj zahtevna. V zadnjih 10 letih se je število intervencij s 430 (leta 2015) na leto povzpelo na 660 nesreč v gorah letno," so povedali.
Stroški tudi nekaj tisoč evrov
Medtem ko je pri nas reševanje v gorah brezplačno, je v tujini drugače. V nekaterih državah so stroški reševanja v celoti na plečih ponesrečenca oziroma njegovih sorodnikov, v nekaterih samo delno. Priporočljivo je, da se pred odhodom v tujino, pozanimate, kako imajo to urejeno.
V izogib visokim stroškom je smiselno pred odhodom v tujino poskrbeti za ustrezno zavarovanje, saj v primeru nesreče lahko stroški narastejo na nekaj tisoč evrov. V primerih, ko zavarovalnica zavrne izplačilo zahtevka, se lahko zavarovanec, če meni, da razlogi za zavrnitev niso upravičeni, pritoži. Pri tem ne sme spregledati rokov za vložitev pritožbe. Kdor ima sklenjeno zavarovanje pravne zaščite, lahko v tem primeru vključi zavarovalnico. V zavarovalnici ARAG pravijo, da primer v takem primeru prevzame njihov strokovnjak. Stroške odvetnika, izvedencev, prič in tolmačev ter sodne stroške plača zavarovalnica. Tudi oni poudarjajo, da ni nujno, da zdravstveno zavarovanje, ki ga je posameznik sklenil pred odhodom v tujino, zadostuje. V takih primerih lahko reševanje zagate posameznik začne urejati s pomočjo zavarovanja pravne zaščite.
Preverite sistem kritja v ciljni državi
Državljani EU so upravičeni do nujnih in potrebnih zdravstvenih storitev v drugi državi članici EU ali Evropskega gospodarskega prostora, Švici in Združenem kraljestvu, vendar v takem obsegu, kot to velja za državljane tiste države. Na spletni strani ZZZS opozarjajo, da evropska kartica zdravstvenega zavarovanja "v večini tujih držav ne krije stroškov prevoza poškodovane osebe s smučišča s helikopterjem ali reševalnimi sanmi. Stroške prevoza s smučišča s helikopterjem ali reševalnimi sanmi morate plačati sami. ZZZS vam povrne stroške v višini, kot bi jih priznala tuja zavarovalnica. V veliki večini primerov povračila ni ali pa je precej nižje od dejansko plačanih stroškov".
ZZZS svetuje, da si za tujino uredite komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. Pri tem pa je treba biti pozoren na to, ali zavarovanje krije gorsko ali helikoptersko reševanje. Pomemben dejavnik je tudi, ali so v zavarovanje vključene športne ali nevarne aktivnosti, ali je šlo za nujno medicinsko reševanje ali ne. Zavarovanci morajo poskrbeti, da ne kršijo pravil in ne sprejemajo zavestnih tveganj. V primeru, da na primer ignorirajo opozorila zaradi vremenskih razmer, lahko zavarovalnice zavrnejo kritje, ko tudi v primerih, ko gre za zavestno izpostavljanje nevarnosti.
Od države do države drugače
Člani Planinske zveze Slovenije lahko prek zveze sklenejo člansko zavarovanje, ki zajema stroške za bolnišnično zdravljenje in vrnitev poškodovanega v domovino v okviru zdravstvene asistence, ki pa velja samo v primeru reševanja ponesrečenca v gorah. Planinska zveza Slovenije svetuje vsem, ki se odpravljajo v tujino, da se pred odhodom pozanimajo glede sistema kritja v ciljni državi.
Na Hrvaškem imajo podobno ureditev kot pri nas, tako da so reševanja brezplačna. Drugače je v Avstriji, kjer stroške reševanja in prevoza v dolino krije ponesrečenec. Izjemoma lahko delno krijejo stroške iz javnih sredstev, a o tem odločajo od primera do primera. V Italiji je treba preveriti, kako ima posamezna dežela urejeno področje reševanja. V Furlaniji-Julijski krajini je doplačilo obvezno v primeru, ko reševanje ni nujno. V Nemčiji je to, kakšne stroške nosi posameznik, odvisno od stopnje nujnosti reševanja.
Največkrat pride do zdrsa
Najpogostejši vzroki nesreč so bili zdrs, nepoznavanje terena, neprimerna osebna oprema in fizična nepripravljenost na turo. Največ ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let. Povečuje se tudi delež reševanj tujcev. Lani je 46 odstotkov reševanj predstavljalo reševanje tujcev, med temi je bilo največ državljanov Nemčije (65). Sledijo državljani Poljske (34), Hrvaške (25), Madžarske (23), Češke (23), Avstrije (22), Velike Britanije (22), Francije (20), Nizozemske (18), Belgije (15).
Helikopter moral poleteti 273-krat
V primerih hujših poškodb ali nesreč na težko dostopnem terenu je včasih potrebna tudi pomoč iz zraka. Lani je helikopter poletel na pomoč pri nesrečah v gorah poletel 273-krat, je razvidno iz podatkov Gorske reševalne zveze Slovenije. V Sloveniji reševanje v gorah še naprej ostaja brezplačno. Stroške reševanja nosi država tudi v primeru, ko je reševanje potrebno zaradi malomarnosti ponesrečenca. Z naraščanjem števila intervencij pa naraščajo tudi stroški reševanj.
Strošek ure leta s helikopterjem se pri nas giblje od tri pa do več kot pet tisoč evrov.
Pred kratkim se je v naših gorah zgodila nesreča, v kateri je zaradi slabih vremenskih razmer pri nas, posredoval avstrijski helikopter. Avstrijski reševalci so po zaključku akcije slovenski strani poslali račun za opravljeno storitev. Po poročanju Info360 gre za račun v višini več kot 15 tisoč evrov. Račun bo poravnala gorska reševalna zveza iz proračunskih sredstev.
Slovenska vlada je sprejela pobudo za sklenitev Okvirnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o čezmejnem sodelovanju reševalnih služb. S tem želijo postaviti temelje za čezmejno sodelovanje na področju reševalnih služb na obmejnih območjih ob izrednih dogodkih, kot so poplave, plazovi in prometne nesreče. S sporazumom bi formalno uredili tudi področje sprejema in plačila storitev.
Zakaj reševanje plačamo mi in zakaj,kdor nima zavarovanja naj plača sam,ostalo pa zavarovalnica,siml ko pasulj