Poleg tega so tudi najproduktivnejši – glede na v ponedeljek izdano poročilo Združenih narodov
naredijo na uro (z izjemo Norveške, ki po produktivnosti prednjači) največ.
Ameriški delavec je leta 2006 v povprečju proizvedel za 63.885 ameriških dolarjev družbenega
bogastva. Na Irskem je bil bruto domači proizvod na prebivalca 55.986 $, v Luksemburgu 55.641$, v
Belgiji 55,235$ in v Franciji 54,609$. Za primerjavo: v Sloveniji je bil po podatkih državnega
statističnega urada prizvod na delavca leta 2006 18.577 ameriških dolarjev.
V študiji ugotavljajo, da je mogoče le del rasti ameriške produktivnosti, ki je prehitela
večino razvitih ekonomij, pojasniti z večjim številom delovnih ur, saj imajo tudi zelo visoko
produktivnost dela na uro. Prekašajo namreč večino evropskih držav. Vrednost ustvarjenega bogastva
na uro je bila leta 2006 na Norveškem 37,99$, takoj za njo pa so se uvrstile ZDA (35,63$) in
Francja ($ 35,08$).
|
|
|
Zahodne države najhitreje dohajata Kitajska in vzhodna Azija.© AFP
|
Razlog za ameriško visoko stopnjo produktivnosti gre po besedah vodje sektorja za zaposlovanje pri ILO Joseja Manuela Salzarja iskati v informacijski in komunikacijski tehnološki revoluciji, ameriški organizaciji proizvodnje, visoki stopnji tekmovalnosti ter širjenju trgovine in naložb v tujini. V nasprotju z njimi v regijah, kot so jugovzhodna Azija, Latinska Amerika in Bližnji vzhod, primanjkuje naložb v usposabljanje delavcev, opremo in tehnologijo.
Zahodne države najhitreje dohajata Kitajska in vzhodna Azija. Produktivnost v regiji se je v zadnjem desetletju podvojila in se povečuje hitreje kot kjerkoli drugje. Kljub temu so še daleč zadaj, delavci iz vzhodne Azije namreč še vedno dosegajo le 1/5 produktivnosti delavcev v razvitih državah. Najmanjša je produktivnost delavcev v subsaharski Afriki, kjer dosega le 1/12 produktivnosti v razvitih državah.
