Tudi v času vojne, embarga in sankcij smo zagotavljali originalne rezervne dele, servis in nove aparate ter bili navzoči na sejmih.

"S rbija je eden od naših najpomembnejših trgov," pravi Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. Pravi, da so prodajo na tem trgu v zadnjih štirih letih podvojili, za letos pa načrtujejo prek 12 milijonov evrov naložb.

So zlati časi, ko je bila Srbija za slovenski kapital razmeroma odprta, mimo?
Slovenci tako Srbijo kot Kosovo zelo dobro poznamo. Tega območja nismo nikoli zapustili. Vedno smo našli pot, da smo kot gospodarstveniki svoj položaj ohranjali in krepili. Tudi v času vojne, embarga in sankcij smo zagotavljali originalne rezervne dele, servis in nove aparate ter bili navzoči na sejmih. To je bila dobra naložba za ohranitev našega položaja. Naše vezi niso le poslovne, temveč zgodovinske in medosebne.

	Politične poteze in izjave imajo namreč močne gospodarske učinke, tako da tudi nekajdnevni simbolični zamik ne bo nepomemben.

Ste v zadnjih dneh dobili kako grožnjo?
V Gorenju kakšnih groženj nismo prejeli. Nasprotno: prejeli smo številne klice poslovnih partnerjev, da ekscesi, ki so bili vezani na določene demonstracije ali vandalizem, niso izraz večinske volje srbskega naroda ali politike, temveč da gre za posamične izpade. Kličejo nas naši prijatelji iz Valjeva, iz Beograda in izražajo simpatije. Za zdaj nimamo še nobene slabe izkušnje.

Gorenje v Srbiji

Dve tovarni. V Valjevu (hladilniki) in Stari Pazovi (grelniki vode) zaposlujejo tisoč ljudi. Naložbe. Lani so znašale okoli 12 milijonov evrov, letos bodo še nekoliko višje. Pomen trga. Gorenje je v Srbiji lani ustvarilo 72 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov cele prodaje družbe.

Ali so incidenti, ki se dogajajo (vdor v veleposlaništvo, eksplozije pred Mercatorjem, lažni bombni alarmi), resno opozorilo Slovencem in slovenskim podjetjem, da so v Srbiji nezaželeni?
Mislim, da ne. Upam, da bo zmagal razum in da ne bodo samo srbski poslovni partnerji, ampak tudi potrošniki videli, da se gospodarstvo v Sloveniji ves čas in tudi ob teh aktualnih dogodkih zaveda daljnosežnosti naših medsebojnih odnosov. Ko neko podjetje postavi proizvodnje kapacitete v Srbiji ali na Kosovu, to ni tovarna le za lokalno območje, ampak širšo regijo, v našem primeru za vsa tržišča, kjer poslujemo, in za vse blagovne znamke, pod katerimi prodajamo.

Pričakujete, da se bodo napadi demonstrantov na predstavnike držav, ki so ali še bodo priznale Kosovo, stopnjevali?
Seveda si želimo, da zaostrene razmere ne bi dolgoročno vplivale na poslovanje in da bi poslovni partnerji razumeli, da smo partnerji, ne le prodajalci, da zaposlujemo ljudi in da bi vse, kar bi eventualno lahko bili pritiski Srbije na naša podjetja, lahko bilo slabo za njih same in njihovo gospodarstvo.

Kako dobro oziroma slabo se je slovenska politika v zadnjih dneh odzvala na dogodke v Srbiji in na Kosovu?
Politika, tudi slovenska, se je odzvala, zavedajoč se subtilnosti tega vprašanja, kar me veseli. Res je, da se bo v prihodnjih dneh še marsikaj dogajalo. Pomembno se mi zdi, da bi vloga Slovenije kot predsedujoče svetu EU nekako povezala skupno stališče EU do te teme, da bo to stališče uravnoteženo in relativno enotno.

Kaj od vlade pričakujete v prihodnjih dneh oziroma mesecih?
Naša država naj ne bo prva ali med prvimi, ki bodo priznale Kosovo, in naj to žerjavico prepusti starim, najpomembnejšim članicam EU. Politične poteze in izjave imajo namreč močne gospodarske učinke, tako da tudi nekajdnevni, simbolični zamik ne bo nepomemben.