Nadaljujemo pregled odmevnih dogodkov v tem letu. V prvem delu smo omenili rast brezposelnosti, stavke in novo gripo, pregledali pa smo tudi dogajanje na političnem prizorišču. V tem delu politična tla zapuščamo s premierjem Borutom Pahorjem.
Ta je prestal svojevrsten izpit, saj se je vse leto odločno zavzemal za podpis arbitražnega sporazuma s Hrvaško in rešitev mejnega vprašanja. Gre za zelo odmevno zadevo, ki se sicer vleče že dalj časa, trenutno pa je na ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je namreč 9. decembra prejelo dopolnjeni predlog vlade za izrek mnenja o skladnosti sporazuma z ustavo in tudi vse potrebne dokumente ministrstva za zunanje zadeve. Na sodišču so dejali, da bodo o zadevi odločali "absolutno prednostno."
Skrivnosten odhod
Če lahko o odločitvi ustavnega sodišča le ugibamo, pa to ni potrebno v primeru ljubljanske nadškofije. Konec novembra je papež Benedikt XVI. sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa metropolita Alojza Urana in za njegovega naslednika imenoval tedanjega mariborskega nadškofa Antona Stresa. Vendar tudi tu ne gre brez ugibanj: Je Uran odstopil prostovoljno ali ne, je bilo najpogostejše vprašanje po zamenjavi, in ta dilema še danes ni razjasnjena.
Kramar za slovo pobral milijon evrov
Iz verskih krogov prehajamo na finančno področje, kjer letos tudi ni šlo brez zamenjav. Za NLB je bil pester že sam začetek leta, ko je z mesta predsednika uprave odšel Marjan Kramar in za slovo pobral še milijon evrov vredno nagrado. Nasledil ga je Draško Veselinovič, ki je stolček grel le do maja. Veselinovič je svoj odstop ponudil 20. aprila, in sicer zaradi reprogramiranja 130 milijonov evrov vrednega posojila Infond Holdingu. Nadzorni svet NLB je njegov odstop sprejel, nekoliko presenečen Veselinovič pa se je po treh mesecih in pol poslovil od NLB-ja. Veselinoviča je nato nasledil Božo Jašovič.
Goljufivi Jaz zate, ti zame
Zanimivo leto je imela tudi Vzajemna. Ravno v teh dneh je informacijska pooblaščenka Vzajemni in Tilii naložila 220 tisoč evrov kazni zaradi dokazane zlorabe osebnih podatkov zavarovancev. Vzajemna se je sicer zoper odločbo že
pritožila. Oktobra je nadzorni svet Vzajemne po dveh letih v luči številnih afer odpoklical predsednika uprave Boštjana Averja. Vzajemna je nato dobila izredno upravo, ki jo zdaj vodi Davor Hvala. Te dni pa kriminalisti zbirajo dokaze o ponarejanju pooblastil zavarovancev za skupščine.
Največkrat omenjena, najbolj osovražena
Boško Šrot je postal največkrat omenjen gospodarstvenik na spletu. Letošnje leto bi sam verjetno najraje pozabil. Julija je sam podal odstopno izjavo, in sicer po tem, ko je postalo jasno, da ga bodo sicer nadzorniki razrešili. Do novembra je ostal v Pivovarni kot pravnik. Takrat smo izvedeli, da je za družbo pravzaprav tehnološki višek in da bodo z njim v nekaj tednih prekinili delovno razmerje.
Na seznamu tako imenovanih tajkunov se je poleg Šrota večkrat omenjal tudi Igor Bavčar. Oba so sicer letos obiskali kriminalisti in preiskali tudi njun dom. Bavčar je po več letih vodenja koprskega holdinga konec aprila podal odstopno izjavo. Bavčar je Istrabenz pripeljal do insolventnosti. Banke upnice so nato več mesecev poskušale doseči dogovor o prostovoljni poravnavi. 17. decembra so propadli vsi poskusi za prostovoljno poravnavo, s čimer se je Istrabenz za zdaj izognil stečaju.
Da je za Bavčarja letošnje leto res slabo, potrjuje še dejstvo, da sta Gorenjska banka in banka LHB njegovo Maksimo Holding obvestili, da nameravata prodati zastavljene delnice (17 odstotkov Istrabenza). Najverjetneje bo zdaj sledil stečajni postopek podjetja, s katerim je Bavčar želel prevzeti Istrabenz.
Po raziskavi Valicona sta Šrot in Bavčar najbolj negativni osebnosti tega leta – prestol si sicer delita z Arturjem Šternom.
